Šola od doma: Tudi učenje na daljavo je lahko učinkovito

Brez spletnih učilnic bi bil pouk na daljavo skoraj gotovo obsojen na neuspeh. Kako delujejo in kako se v njih prepletajo različne tehnologije? Katere smo uporabljali v Sloveniji?

Ko so otroci dobili navodila za pouk na daljavo, smo se s spletnimi učilnicami, hočeš nočeš, srečali tudi starši, ki smo postali skrbniki domače strojne opreme in mentorji, kadar se je kaj zalomilo. Čeprav smo v zadnjem valu epidemije covida 19 pogosto dobili vtis, da je e-učilnica skoraj enako kot videokonferenčna povezava, so pri pouku na daljavo ključne tudi ostale funkcionalnosti, kot so možnost posredovanja pisnega in slikovnega gradiva, možnost klepeta z učiteljem in med sošolci, objave urnikov, e-poštni predal itn.

Kako delujejo?

Virtualna, spletna ali elektronska učilnica (e-učilnica) – kakorkoli jo že imenujemo – deluje v okviru navidezne šole, ki predstavlja nekakšen spletni avatar prave šole. Vsak učenec ima dostop do spletne učilnice svojega razreda, v kateri ima vsak učni predmet svojo aktivnost, v okviru katere se odvija komunikacija v zvezi s premetom; učenec, denimo, odda nalogo v obliki datoteke z digitalno fotografijo risbe, ki jo je narisal pri likovnem pouku na daljavo. Učenci dobijo naloge prek interaktivnih vprašalnikov ali pa jih napišejo v urejevalniku besedil v svojem računalniku in jih nato posredujejo učitelju prek elektronske pošte ali spletnega foruma predmeta. Spletni forumi znotraj posameznega predmeta omogočajo, da rešitve nalog ne vidijo le učitelji, ampak tudi sošolci. Kadar je predvideno samostojno delo, učenci dobijo tudi navodila zanj v besedilni in slikovni obliki.

Arnesov koncept kombiniranega pouka, ko so nekateri učenci v razredu z učiteljico, drugi pa prisostvujejo na daljavo.

Za pravo vzdušje pri interaktivnem pouku na daljavo pa so potrebne tudi videokonferenčne povezave, ki so skoraj nepogrešljive v osnovni in srednji šoli, medtem ko se študentje na fakultetah relativno dobro znajdejo tudi pri samostojnem učenju z vnaprej posnetimi predavanji. Po drugi strani je za vzpostavitev velikega števila hkratnih video konferenc potrebna zmogljiva strežniška in omrežna infrastruktura. Zadnjo vsaj po velikih mestih zagotavljajo kabelski in internetni operaterji ter operaterji mobilne telefonije, medtem ko zmogljive strežniške infrastrukture za podporo video konferencam ni mogoče vzpostaviti čez noč. Slovenski računalniški strokovnjaki so se zato pri iskanju rešitev oprli ne samo na odprtokodne strežniške možnosti, ampak tudi na velike svetovne javne računalniške oblake z že izdelanimi rešitvami, od katerih je večino prek aplikacijsko-programskih vmesnikov mogoče vgraditi tudi v lastne spletne aplikacije.

Katere rešitve uporabljamo v Sloveniji?

Pri nas so rešitve za spletne učilnice za osnovne, srednje šole, fakultete in druge organizacije, ki se niso znašle drugače, pripravili pri Arnesu. Organizacije se lahko za uporabo Arnesovih storitev prijavijo prek portala portal.arnes.si.

Prijava v spletno učilnico.

Arnes učilnice (ucilnice.arnes.si) temeljijo na odprtokodnem okolju Moodle, ki omogoča digitalno učenje, poučevanje in učenje na daljavo, interaktivno učenje z vrstniki itn. Kljub veliki zagnanosti je bil najtrši oreh njihovih snovalcev vzpostavitev zmogljivega videokonferenčnega sistema, ki bi omogočil pouk od doma večini slovenskih šolarjev, dijakov in študentov. Obstoječa različica Arnesovih učilnic omogoča uporabo treh integriranih videokonferenčnih rešitev: odprtokodne Jitsi, Microsoftovih Teamsov in Zooma.

Microsoft Teams (microsoft.com/en-us/education/products/teams) številne organizacije uporabljajo tudi kot samostojno platformo za poučevanje na daljavo, saj poleg videokonferenčne povezave podpira tudi vse ostale funkcionalnosti, ki so potrebne pri pouku na daljavo. Hkrati pridobijo učenci tudi dostop do računalniškega oblaka Office 365 (office.com) s celotnim naborom pisarniških orodij, med katerimi so tudi Word, Excel, Powerpoint in Onenote, zato doma ne potrebujejo zmogljivega računalnika.

Spletne učilnice v Microsoftovih Teamsih.

Google Classroom (classroom.google.com) je alternativna izvedba spletnih učilnic, ki omogoča urejanje in objavo dokumentov ter preglednic, ocenjevanje, komentiranje, pripravo in interaktivno reševanje nalog. Čeprav podpora za videokonferenčne povezave ni vgrajena v Google Classroom, lahko v ta namen uporabimo storitev Google Meet (apps.google.com/meet), ki deluje na katerikoli napravi. Uporabljamo lahko tudi druge rešitve za videokonferenčne povezave. Omeniti velja še spletno stran Hapara (hapara.com/from-home), kjer najdemo spletna predavanja in druge pripomočke, s katerimi si lahko pomagamo pri vzpostavitvi nove spletne učilnice, in StudyBee (studybee.se), ki dodaja nove funkcionalnosti Googlovemu Classroomu, pri čemer med drugim omogoča izdelavo nalog za učence po vnaprej določenih ciljih učitelja ali standardnih ciljih izobraževanja v ZDA.

Zoom (zoom.us) je alternativa pravkar omenjenima rešitvama z močnim poudarkom na zanesljivi videokonferenčni komunikaciji, zato so ga med epidemijo uporabljale mnoge izobraževalne ustanove po vsej Sloveniji.

Lopolis (lopolis.si) in eAsistent (easistent.com) sta rešitvi za komunikacijo šole z učenci, s starši in z zaposlenimi na šolah. Omogočata pošiljaje obvestil, gradiv, nalog, izvedbo anket ipd.

V množici informacijskih rešitev se je nemalokrat težko znajti, zato so pri Arnesu pripravili tudi uporabniški vodnik in video predstavitve, ki so v pomoč predvsem učiteljem pri vzpostavitvi spletnih učilnic.

Prednosti in slabosti e-učilnic

Se še spomnite, kolikokrat vas je učitelj ali učiteljica v osnovni šoli opomnil/-a, naj prenehate klepetati med poukom, ali pa vas je nagnal/-a iz razreda z negativno oceno zaradi prepisovanja? E-učilnice imajo v tem in številnih drugih pogledih tako prednosti kot slabosti:

Prednosti:

‒ Učenje na daljavo je mogoče kjerkoli, tudi takrat, ko učenec fizično ne more zapustiti doma.

‒ Odsotni učenci imajo kasneje na voljo digitalne zapise, npr. video posnetek predstavitve nove snovi ali predstavitev v Powerpointu, zato lahko sami predelajo snov.

‒ Učenje prek spleta je idealno za študij ob delu, saj omogoča zelo prilagodljiv urnik, pa tudi za študij na daljavo v oddaljenih izobraževalnih ustanovah in drugih časovnih pasovih.

‒ Učenci pridobijo pomembne veščine uporabe spletnih orodij in pridobivanja znanja iz bogatih spletnih vsebin, denimo Wikipedije.

‒ Ocenjevanje na daljavo prek spletnih izpitov je ob pravilni izvedbi pravičnejše, saj ni možnosti prepisovanja.

‒ Učenci prihranijo čas, ki bi ga potrebovali za prevoz v šolo.

Slabosti:

̶ Učenje na daljavo zmanjša interakcijo med učenci in vpliva na njihovo socializacijo.

̶ Domače okolje je lahko zaradi neizogibne prisotnosti drugih članov družine v istem prostoru, predvsem v manjših stanovanjih, ali njihovih dejavnosti (npr. priprava obrokov) bolj moteče.

̶ Učenci brez ustrezne strojne opreme za učenje na daljavo lahko zaostanejo pri pouku. Enako tudi tisti, katerih strojna oprema se med poukom pokvari ali deluje nezanesljivo.

̶ Večine športnih aktivnosti ni mogoče izvajati na daljavo.

̶ Pri hibridnem pouku, ko je del učencev v razredu, del pa mu prisostvuje od doma, ni mogoče zagotoviti enake vključenosti vseh učencev.

̶ Med poukom na daljavo lahko učenci brez starševskega nadzora prikrito izvajajo aktivnosti, ki odvračajo njihovo pozornost od razlage učne snovi, kot so igranje računalniških iger, besedilno klepetanje z drugimi učenci, odhodi po pijačo in sladkarije. Vsaj ko jim ni treba imeti vklopljene spletne kamere …

Množica ostalih orodij in platform za e-učilnice

Poleg že omenjenih platform in orodij za pripravo spletnih učilnic, ki smo jih pogosto uporabljali v Sloveniji, so zanimive tudi alternative, ki jih bomo morda uporabljali že jeseni v morebitnem novem valu epidemije. 3P Learning (3plearning.com/digital-accelerator-support-package) je spletni učni paket nalog za interaktivno poučevanje matematike in literature na daljavo, namenjen angleško govorečim državam, med katerimi so tudi ZDA, Kanada, Veliki Britanija in Avstralija. Bloomz (bloomz.net) omogoča prihranek časa pri komunikaciji učiteljev in šol z učenci ter njihovimi starši. Z Buncee (app.edu.buncee.com/schools) lahko učitelji pripravijo spletna interaktivna izobraževanja, forume za komunikacijo med učenci, obenem pa poenostavlja komunikacijo učiteljev s starši. ClassDojo (classdojo.com) je orodje za komunikacijo, ki omogoča ohranjanje stika s šolo, obenem pa omogoča staršem spremljanje učnega uspeha otrok. Deck.Toys (deck.toys) omogoča pripravo spletnih izobraževanj z enostavnimi orodji, vendar morajo imeti tako učenci kot učitelji odprte uporabniške račune pri Googlu ali Microsoftu.

Dialpad (dialpad.com/business-phone-service/education) ne omogoča samo videokonferenčne komunikacije, ampak varno povezuje študente in osebje izobraževalnih ustanov tudi prek telefonskih klicev. Eduplanet (eduplanet21.com) združuje nasvete svetovno priznanih strokovnjakov za poučevanje na daljavo, kar je v pomoč predvsem učiteljem, ki se prvič srečujejo s spletnimi učilnicami. Explain Everything Whiteboard (explaineverything.com/education) omogoča ustvarjanje interaktivnih učnih vsebin za e-učilnice s programskimi orodji za delo v realnem času. Genially (blog.genial.ly/en/remote-learning) je orodje za ustvarjanje interaktivnih predstavitev in grafik, ki nudi veliko predlog, s katerimi si lahko učitelji pomagajo. Kapwing (kapwing.com) je urejevalnik videa, podprt s shrambo za podatke v računalniškem oblaku. Namenjen je predvsem učiteljem za pripravo učnih gradiv. Pronto (pronto.io/coronavirus) je komunikacijsko stičišče za tekstovno in video komunikacijo. Seesaw (web.seesaw.me) želi ustvariti učni cikel med učenci, učitelji in njihovimi družinami. Vsebuje tudi intuitivna orodja za pripravo zapiskov, risb in videa. start.me (start.me) omogoča učiteljem pripravo spletišča za enostaven začetek učenja na daljavo, kamor lahko shranijo vse potrebne vsebine in programska orodja. Ziplet (ziplet.com/digital-exit-tickets) je orodje za spletne učilnice, ki omogoča enostavno pripravo in izvajanje anket zadovoljstva udeležencev pouka na daljavo, ki pokriva vse stopnje izobraževanja.

Kaj s strojno opremo za pouk na daljavo, ko ni epidemije?

Računalnik z večpredstavno strojno opremo deluje tudi pri predvajanju videa z Youtuba, Nebule in številnih internetnih TV, vsekakor pa lahko z njim poslušamo tudi nepregledno množico spletnih radijskih postaj z vsega sveta. Tudi če ni med najzmogljivejšimi, ga lahko uporabimo tudi za igranje vseh popularnejših računalniških iger, ki jih zaženemo s številnih spletnih portalov na internetu. Pri tem skoraj ni pomembno, kateri operacijski sistem ima nameščen.