Soliden disk

Diski, ki jih v računalnikih uporabljamo danes, so v osnovi enake naprave kakor tiste izpred 20 in več let. Tehnološki razvoj je resda prinesel pohitritev in povečanje zmogljivosti, osnova (vrteče se magnetne plošče, bralno/pisalne glave) pa je ves čas ostala enaka. A vendarle lahko že (tudi pri nas) kupimo disk tudi povsem drugačnega "pedigreja".

Gre namreč za t. i. disk SSD ali "solid state disk". Ti uporabljajo "bliskovno" tehnologijo pomnjenja podatkov (flash), ki jo sicer že dlje časa poznamo iz pomnilniških ključev USB ali pomnilniških kartic za uporabo v digitalnih fotoaparatih. Gre torej, če poenostavimo, za zelo hiter flash pomnilnik, ki je nameščen na ploščici formata 2,5-palčnega diska za prenosnike.

Zmogljivost diskov SSD še do nedavna nikakor ni mogla konkurirati običajnim magnetnim diskom. Šele z nedavnim nastankom pomnilniških čipov flash, ki zmorejo na površini vsega enega ali dveh kvadratnih centimetrov hraniti tudi do 10 gigabajtov podatkov, so danes odprta vrata za izdelavo diskov SSD zmogljivosti 32, 64 in vse tja do 128 GB. Zgornja meja vsekakor še ni dosežena, saj nekatera podjetja (npr. Simpletech) že napovedujejo diske SSD z 256 ter celo 512 GB, ki fizično ne presegajo velikosti običajnih 3,5-palčnih diskov.

Nova tehnologija prinaša kar nekaj prednosti. Najpomembnejša je vsekakor to, da taki diski nimajo gibljivih delov. Tako so povsem neobčutljivi za tresljaje ali morebitne nenadne šoke (udarce), ki za običajne magnetne diske vse prepogosto pomenijo smrt. Hkrati je s tem občutno zmanjšana možnost (fizične) okvare. Poleg tega za delovanje porabijo občutno manj energije, kar je pomembno predvsem pri uporabi v prenosnikih. Odpade tudi potreba po zmanjševanju razdrobljenosti (fragmentacije) vsebine takih diskov, saj je dostopni čas do vsake pomnilne celice enako hiter, tj. praktično hipen.

Kaj pa slabosti? Cena, kajpak. Kljub temu da se je cena pomnilniških čipov flash v zgolj nekaj letih brutalno znižala, pa je cena za (preračunano) gigabajt pomnilniškega prostora v primerjavi z običajnim magnetnimi diski še vedno nadvse visoka. Sicer lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo nadaljnje zniževanje stroškov izdelave, a vendarle ugodne cene pomnjenja podatkov na magnetnih diskih verjetno nikoli ne bodo dosegli.

Poleg tega ni povsem zanemarljiva omejitev števila pisalnih ciklov v posamezno pomnilno celico flash. Ta se danes giblje od skromnih 100.000 pa vse tja do 5 milijonov zapisov na isto lokacijo. Res pa je, da se s to težavo spopada krmilna logika "diska", ki nenehno zapisovanje na eno in isto lokacijo preprečuje tako, da po potrebi samodejno prestavi podatke na drug, manj "izrabljen" del razpoložljivega pomnilnika.

Prvi disk SSD pri nas prihaja iz hiše Samsung. To podjetje je tudi eden najpomembnejših izdelovalcev "bliskovnih" pomnilniških čipov na globalnem trgu. Preizkusili smo 16 GB različico v ohišju velikosti 2,5 palca, kar ustreza velikosti običajnih magnetnih diskov, ki jih zasledimo v prenosnikih. Ko to berete, je že dobavljiva tudi 32 GB različica, ki ji sledi še različica s 64 GB. Za priklop je uporabljeno starejše vodilo ATA in ne novejše SATA.

Ob pomoči ustreznega prilagojevalnika ATA smo disk priključili na računalnik in rezultate hitrostnih meritev primerjali s tistimi, izmerjenimi z običajnim magnetnim diskom SATA zmogljivosti 320 GB. Najprej smo pognali naš preprost programček Dbench, ki izmeri hitrost pisanja in branja poljubno velike datoteke na disk (v našem primeru 200 MB). Sledil je preizkus s programom WinBench, s katerim smo izmerili povprečni dostopni čas do podatkov. Za konec smo sistemski disk C: (skupaj 12 GB) "preslikali" na disk SSD in izmerili, koliko časa potrebuje računalnik, da se prebudi v Okna XP (čas, ki preteče od začetka zagona OS pa do pojavitve prijavnega okna) iz posamezne vrste diska.

Iz rezultatov, zbranih v tabeli, lahko razberemo nekaj zanimivih dejstev. Medtem ko se hitrost branja podatkov z diska SSD še lahko kosa z branjem z magnetnih diskov, pa so diski SSD pri pisanju občutno počasnejši in dosegajo zgolj dobro tretjino hitrosti branja. Po drugi strani je dostopni čas (t. i. "access time") do podatkov zelo nizek - ničen, ne glede na to, kje je podatek na disku. To je verjetno tudi razlog, zakaj je bilo nalaganje operacijskega sistema skorajda trikrat hitrejše kot z običajnega diska. Med nalaganjem namreč računalnik bere množico datotek na različnih mestih na disku, pri tem pa se nizek dostopni čas še kako pozna.

Diski SSD so danes dejstvo in prepričani smo, da se bodo že v kratkem "prijeli" predvsem pri (dražjih) prenosnikih. Še najbolj smiselna se zdi uporaba obeh tehnologij - SSD za nalaganje programov (tako operacijskega sistema kot drugega nameščenega programja), magnetni disk pa za shrambo podatkov (zvok, video, ipd.).

Samsung SSD 16 GB

WD SATA 320 GB

Dostopni čas (WinBench)

0,2 ms

14,8 ms

Branje 200 MB podatkov (Dbench)

60,3 MB/s

84,2 MB/s

Pisanje 200 MB podatkov (Dbench)

22,8 MB/s

71,1 MB/s

Čas nalaganja Windows XP

13 s

38 s

Cena diska

240 EUR

75 EUR

Cena za GB pomnilniškega prostora

15 EUR

0,23 EUR

Po drugi strani je dostopni čas (t. i. "access time") do podatkov zelo kratek - ničen, ne glede na to, kje je podatek na disku.

Samsung Flash SSD

Kaj: Disk SSD zmogljivosti 16 GB.

Velikost in vmesnik: 2,5 palca, ATAPI.

Izdeluje: Samsung, www.samsungssd.com.

Prodaja: Asbis, www.asbis.si.

Cena: 16 GB 240 EUR; 32 GB 449 GB EUR.

Za: Neobčutljivost na tresljaje, hipen dostop do podatkov.

Proti: Visoka cena, nizka zmogljivost hranjenja podatkov (v primerjavi z magnetnim diskom).