Sound Forge, desetič

Ko govorimo o programih za obdelovanje zvoka, večinoma najprej pomislimo na zahtevne programe za obdelovanje več stez zvočnega ali MIDI gradiva, s kupom učinkov, zapletenimi mešalnimi mizami, možnostmi preusmerjanja signalov in podobnimi funkcijami. A je še ena vrsta programov, ki so namenjeni predvsem obdelavi posameznih zvokov, večsteznost pa je pri njih prej omejena dodatna funkcija. Najbolj znan na sistemih z Okni je prav gotovo Sound Forge.

Že leta 1994 ga je razvilo podjetje Sonic Foundry, pred nekaj leti pa ga je kupil Sony. Značilnost izdelka je tudi to, da se programu le počasi dodajajo nove funkcije, uporabniški vmesnik pa ostaja skorajda nespremenjen že petnajst let. Kar ne pomeni nič slabega, saj je že v izhodišču dober, pregleden in intuitiven. Predvsem je zelo "okenski", saj nima nekih svojevrstnih rešitev, temveč povsem sledi logiki vmesnika Windows s standardnimi pomikači, gumbi, kombinacijami tipk, okni in menuji ... Prednost tega je seveda v tem, da začetek dela s Sound Forgem ni težaven niti za tiste, ki znajo uporabljati le urejevalnike besedil, saj je premetavanje, brisanje ali dodajanje gradiva v osnovi zelo podobno enakim opravilom v omenjenih programih. Enkrat pač imamo besedilo, drugič zvok.

Novost je tako imenovano urejanje dogodkov

Enostavna raba pa ne pomeni, da program pri obdelovanju zvoka ni zelo zmogljiv. Nasprotno, v 15 letih obstoja je dobil številne funkcije, zaradi katerih je priljubljen tudi med profesionalci, in to v zelo različnih okoljih. Uporabljajo ga radijci in televizijci za oblikovanje izjav, v svetu videa z njim delajo sinhronizacije in masterizacije zvoka, za slednje ga uporabljajo tudi v svetu glasbe, priljubljen je tudi za ustvarjanje zvočnih vzorcev v elektronski glasbi.

In kakšne so novosti? Jasno, da mora imeti program, s katerim obdelujemo večinoma en mono, stereo ali večkanalni zvočni posnetek obširne možnosti označevanja posameznih delov zvoka in manipuliranja z njimi. Regijam, seznamom predvajanj in seznamom zvijač so tako po novem dodali še tako imenovano "urejanje dogodkov" (event editing). To pomeni, da si program kot posebne oznake zapomni vsa mesta, kjer je uporabnik kaj spreminjal, rezal, premikal, kopiral ali urejal in ob preklopu v ta način urejanja tiste dele lahko obdeluje podobno, kot če bi sicer vedno znova postavljal ročno označbe. V praksi se to izkaže za precej dobro alternativo ročnemu označevanju. Če, denimo, želimo zbrisati tišino med dvema skladbama in skladbi povezati s prelivom (da torej ena gre v tišino, medtem ko se druga dvigne), zgolj pobrišemo tišino, izberemo omenjeni način urejanja in imamo označbe točno na tistem mestu, kjer smo izrezali material, tako da zgolj primemo desni del zvoka in ga potegnemo preko levega. Pri tem nam je v pomoč tudi hitro izbiranje vrste preliva, ki ga želimo uporabiti (torej oblika krivulje prehoda). Te se nam namreč pojavijo kar pod kazalcem miške in zgolj kliknemo želeno.

Elastično raztezanje zvoka je zelo kakovostno in enostavno.

Uporabniški vmesnik je po novem mogoče bolje prilagajati zahtevam uporabnikov, saj so vsa okna in orodne vrstice "lepljive" ali prosto stoječe (floating). To bo razveselilo na primer tiste, ki uporabljajo dva zaslona in na enem držijo le tisto, kar obdelujejo, drugega pa namenijo orodjem, projektnim oknim, predogledu videa in tako naprej. Delovna okolja je sicer mogoče tudi shraniti.

Sound Forge v svoji deseti različici izboljšuje tudi časovno manipuliranje zvoka. Dodano je t. i. elastično časovno raztezanje, ki omogoča boljši nadzor nad hitrostjo predvajanja in višino tona, poleg tega je mogoče parametre tudi avtomatizirati (torej, narediti na primer prehod s počasnega na hitro predvajanje zvoka). Predvsem navdušuje kakovost tako pretvorjenega zvoka, saj tudi zelo upočasnjen zvok na isti višini ohranja zvočno podobo (pri tem pa si mora algoritem seveda izmisliti večino zvočne informacije). Tisti, ki program uporabljajo za masterizacijo albumov, pa bodo gotovo veseli visoko kakovostnih Izotope učinkov za to opravilo, pa tudi podpore 64-bitnemu zvoku in učinkom za pretvarjanje tega v zvok nižje kakovosti (kar nikakor ni nezahteven zalogaj). Lažje je tudi ustvarjanje t. i. "master CDjev", saj po novem zvok potuje z oznakami med skladbami, zvok in oznake pa je mogoče zaklepati na želeni položaj, zvok ali oznako. Ker pa je program primeren tudi za oblikovanje vzorcev za rabo v sekvencerjih ali vzorčevalnikih, je dobrodošla podpora nekaterim najbolj priljubljenim zapisom teh vzorcev (npr. Sound Font II in Gigasampler).

Še vedno enostaven vmesnik je mogoče bolje prilagajati željam uporabnika.

Res pa je, da program še vedno ponuja le zelo omejeno večstezno urejanje zvoka. Vsaj pri tem opravilu ga večina konkurentov že močno prisega. Poleg tega zmede tudi to, da so učinki še vedno razvrščeni med "realnočasne", navadne in "procesne". Gotovo bi se tu dalo najti kakšno bolj urejeno rešitev. Pa še kakšna malenkost bi se gotovo našla, a gledano v celoti, je Sound Forge 10 še vedno odličen program za to, čemur je namenjen. In očitno ga zato Sonyju sploh ni treba pretirano revolucionizirati, temveč je zgolj treba tu in tam predstaviti novo različico z nekaj priboljški. Ali so vredni svojega denarja ali ne, pa je seveda stvar uporabnika, saj program niti ni med najcenejšimi v tem segmentu.

Sound Forge 10

Vrsta: Program za obdelavo zvoka.

Izdeluje: Sony Creative Software, www.sonycreativesoftware.

Prodaja: Domex, www.domex.si.

Cena: 304 EUR (škatla), 256 EUR (prenos prek spleta).

Za: Preprost in intuitiven vmesnik, zanesljivost, prilagodljiv vmesnik, kakovostni učinki.

Proti: Zelo omejeno delo z več stezami, nepotrebno razdeljevanje učinkov v več vrst/ menujev, dokaj visoka cena za manj zahtevne uporabnike.