Špajza za podatke
V časih, ko so bili diski ena dražjih postavk na računu ob nakupu novega računalnika, si nismo upali niti pomisliti na to, da bo nekoč (torej danes) posamezen gigabajt vreden le kakšnih 5-8 centov. Še posebej ob dejstvu, da uporabljamo vedno več digitalnih pomagal, naša življenja postajajo vedno bolj odvisna od digitalnih podatkov. Zato jih velja zaščititi tako, da jih ne bi po nemarnem ali ponesreči izgubili. Omrežne rešitve NAS nam pri tem zelo pomagajo dosegati visoko stopnjo zanesljivosti delovanja, hkrati pa so to danes zelo vsestranske naprave.
Ko zaidemo na področje shranjevanja osebnih spominov, kot so fotografije otrok, videoposnetki njihovih prvih korakov ali pa utrinki z naših potepanj po svetu, se nam kar zamegli pred očmi, če pomislimo, da bi to lahko izgubili, ker bi se nam pokvaril disk v računalniku. Optični nosilci, ki smo jim še pred kratkim zaupali, so v resnici kar precej nezanesljivi, če z njimi ne ravnamo skoraj dobesedno v rokavicah.
Varnost podatkov v smislu trajnosti je le eden izmed vidikov, zaradi katerega bi si želeli kupiti tak izdelek. Poleg tega ima povprečen uporabnik doma ali v službi na voljo takšno ali drugačno omrežje, čeprav se tega niti ne zavedamo več prav dobro. S kavča ali, ne nazadnje, z vrta pred hišo si želimo doseči podatke, ki nam veliko pomenijo. Pa ne samo mi, tudi naši bližnji bi radi dostop do skupne glasbe, fotografij, filmov in vseh drugih digitalnih vsebin. NAS je rešitev za tak dostop do podatkov, ne da bi nam bilo treba posebej skrbeti za deljenje (share) map na posameznih računalnikih in določanje pravic posameznemu uporabniku, ki bi želel dostop.
Zmotno pa je prepričanje, da naprava NAS že sama po sebi zadošča za, kot s tujko rečemo, backup, torej varnostno kopiranje podatkov. Res je, da so na omrežnih napravah, ki jih v nadaljevanju opisujemo, podatki dosti bolj varni pred izgubo kot pri običajnih diskih ali diskih, ki jih priključimo prek USB, vendar moramo za trajnejšo hrambo pomembnih podatkov uporabiti še kak drug medij (varno shranjeni optični nosilci, morda kakšen spletni arhiv). Nikoli namreč ne moremo biti prepričani, da ne bo odpovedal kak kos elektronike na vgrajenem krmilniku RAID, brez katerega bomo ravno tako ostali na suhem, kot če odpove disk.
Uporabnejši od USB diska
Naprave, ki smo jih preizkusili, vse brez izjeme presegajo osnovno definicijo, ki pravi, da je to naprava, priklopljena v omrežje, in ponuja shranjevanje datotek. Če zelo poenostavimo, je NAS v omrežje priključen računalnik, ki ima prilagojen operacijski sistem, prav zato je danes možno nanje "obesiti" še precej več kot le deljenje datotek. Tako večinoma z nakupom pridobimo še pravo večpredstavno zverino, ki je pravzaprav sposobna postati radijska ali televizijska postaja za naš dom. Pa to v bistvu še ni vse. Avtor tega članka na domači NAS napravi gosti svojo spletno stran in strežnik FTP. Tudi nekateri izdelovalci testiranih naprav se hvalijo, da njihove korporativne spletne strani gostujejo na njihovih lastnih izdelkih.
NAS pa si doma lahko izdelamo tudi sami s pomočjo odprtokodnih rešitev, ki jih dobimo v spletu. Več o tem v okvirčku.
Nekateri izdelovalci razvijejo en sam operacijski sistem (in s tem uporabniški vmesnik) za (skoraj) celotno paleto svojih naprav, drugi pa se posebej posvečajo posameznim modelom. Prednost prvega je manjši strošek za izdelovalca, pridobi pa tudi uporabnik, saj so mu tako na voljo večinoma enake funkcionalnosti naprav kot pri dražjih modelih tega izdelovalca. Omejitev torej postanejo dejansko le strojne razlike med modeli (vmesniki, procesorji in vgrajen pomnilnik) in ne več umetno ustvarjene "mehke" razlike med izdelki, ki ločujejo tiste, ki si lahko privoščijo več od tiskih, ki si tega ne morejo.
Kaj so torej poglavitne lastnosti, ki NAS naprave z več kot enim diskom delajo precej bolj uporabne za domačo in poslovno rabo kot pa običajne diske USB, ki jih še vedno množično kupujemo?
Za avtorja tega članka je na primer silno pomembno, da zmanjša verjetnost, da bi izgubil podatke ob morebitni okvari enega izmed diskov. Priznajmo si, diski odpovedujejo - in to bolj, kot bi si želeli. Zato ne dvomimo, da marsikdo išče rešitev, ki bi to verjetnost izgube podatkov zmanjšala na še sprejemljivo raven tveganja. Omrežni diski, ki jih opisujemo v nadaljevanju, so zelo udobna in tudi ne preveč draga rešitev tega problema.
Nekateri bodo kupili običajen disk USB. A pri njih se pojavi problem razpršitve podatkov. Malokdo od uporabnikov res uporablja programe za sinhronizacijo datotek, ki večinoma pridejo zraven naprave. In tako večinoma nikoli nismo res prepričani, da imamo zadnje različice podatkov varno shranjene - večinoma pa danes doma nimamo samo enega računalnika. Hišna omrežja s tremi ali štirimi računalniki niti niso več redkost. Bo vsak uporabnik teh računalnikov skrbel za varnostno kopiranje?
Omežna naprava pa nam, prav nasprotno od diskov USB, dovoljuje, da centraliziramo hranjenje podatkov. Posamezno mapo na takem disku lahko pripnemo črki in tako v nekem smislu ravno tako postane del našega računalnika. In če vsakemu uporabniku izdelamo svojo mapo, bo lahko imel vsak svoj kotiček na omrežnem disku, hkrati pa na primer še dostop do skupne shrambe fotografij, glasbe, filmov.
Zlati Monitor
Nabor naprav na tokratnem preizkusu je bil pester, tako po zmogljivostih kot cenovno. Odločili smo se, da naprave razdelimo v dva razreda. Naprave NAS z dvema diskoma in naprave NAS s podporo štirim ali več diskom.
V prvi kategoriji so več ali manj izdelki, ki so cenovno ugodni in primerni za domačo rabo. Med njimi smo za zlati Monitor izbrali Synology DS710+. Zagotovo ni med cenejšimi, je pa nadvse vsestranska naprava, ki prepriča tako s stališča hitrosti kot tudi razširljivosti in uporabnosti v druge namene, vse od spletnega in poštnega strežnika, do poganjanja zbirke podatkov, video nadzora in drugih razširitev, ki jih poleg izdelovalca razvija pestra skupnost uporabnikov.
Pri napravah s podporo vsaj štirim diskom pa si zlati Monitor zaslužita dva izdelka. Netgear ReadyNAS je ostal brez konkurence pri hitrosti, pa tudi po drugih lastnostih spada v vrh, a bi bilo zaradi cenovne razlike in velike vrzeli v zmogljivostih v primerjavi z drugimi izdelki nepošteno, če ne bi upoštevali še drugouvrščenega. Zato gre drugi zlati Monitor v tej kategoriji izdelku Qnap TS-459, ki je hiter in po zaslugi dobro zasnovane strojne programske opreme tudi zelo razširljiv.
Pregled trga
Hitro lahko opazimo, da se ponudba sistemov NAS s podporo le enemu disku zmanjšuje, jih je pa še vedno moč dobiti. Nakup takih naprav je zaradi cenovne ugodnosti diskov vedno manj smiseln, saj za najcenejši model, v katerega vložimo dva diska (na našem preizkusu je to D-Linkov DNS-323), damo ugodnih 170 evrov (brez diskov), pridobimo pa zanesljiv NAS. Resda "vržemo stran" en disk, ki je v polju RAID 1 uporabljen kot aktivna rezervna kopija, a ko bo prišlo do okvare, nas ne bo oblivala zona. Kupili bomo nov disk, zamenjali okvarjenega in delali naprej, kot da se ne bi nič zgodilo.
Ker so sistemi NAS danes torej že zelo cenovno dostopni, smo se odločili, da ne bomo preskušali naprav, ki nimajo vsaj dveh diskov in tako nimajo vsaj minimalne stopnje redundance.
Izjemen skok je v času od zadnjega velikega testa v Monitorju opaziti na področju (spletnih) uporabniških vmesnikov naprav, s katerimi jih krmilimo. Večinoma omogočajo zelo podrobno nastavljanje delovanja, pregledovanja vsebine diskov prek spletnega vmesnika, nastavljanje varnostnega kopiranja na tretjo lokacijo (na priključen disk USB, na primer). Za tiste bolj zahtevne pa je v večini naprav možen tudi dostop do ukaznega okolja operacijskega sistema. Če poznamo delovanje linuxnih strežnikov in imamo veselje s "friziranjem" teh okolij ali pa smo razvijalci, lahko svojo napravo NAS pripravimo, da bo delala tudi kaj manj običajnega. Večinoma izdelovalci na svojih spletnih straneh že ponujajo nekaj najzanimivejših razširitev, podpirajo pa tudi zunanjo odprtokodno skupnost, ki rade volje prispeva še druge razširitve.
Spletni vmesniki naprav NAS so v zadnjem času izredno napredovali.
Kako smo preizkušali
Za preizkus smo uporabili prenosni računalnik HP Compaq 8510W s procesorjem Intel Core 2 Duo T9300, 2,5 GHz in 2 GB RAM, ki je imel vgrajen 200 GB disk SATA, na katerem je bil naložen operacijski sistem Windows 7, Ultimate Edition. Da bi čim bolj izničili vplive tretjih naprav, smo vse naprave NAS prek meter dolgega kabla CAT 6 priklapljali neposredno na računalnik, na katerem smo poganjali testne programe. Glede na to, da imajo nekateri izdelki že vgrajene diske, nismo uporabljali v vseh napravah enakih diskov, saj to ne nazadnje tudi ne bi dalo povsem objektivnih rezultatov, ker nekateri izdelovalci sklepajo kompromise med hitrostjo, cenovno ugodnostjo in tudi energetsko potratnostjo svojih izdelkov. Zato hitrost tudi ni bila edino merilo, po katerem smo ocenjevali naprave. Če je naprava podpirala dva diska, smo merili hitrost pri polju RAID 1, če pa je bilo moč vstaviti 3 ali več diskov, smo testirali s poljem RAID 5. Preizkuse branj in pisanj smo izvajali z našim programom dBench32 in programom za merjenje hitrosti omrežnih prenosov DU Meter.
Z dBenchem32 smo preizkušali dve vrsti datotek: najprej smo na disk zapisali 1024 MB veliko datoteko, nato pa še več manjših datotek s skupno velikostjo prav tako 1024 MB. Te datoteke smo nato z diska tudi prebrali in celoten postopek ponovili trikrat. Za rezultat smo vzeli povprečno vrednost vseh treh meritev. S programom DU Meter smo merili povprečno hitrost prenosa 2 GB velike datoteke pri prenašanju na napravo NAS in z nje. Razlike v meritvah med programom dBench in DU Meter prihajajo deloma iz razlike v velikosti datoteke, deloma pa tudi zaradi različnih oblik predpomnenja podatkov na strani odjemalca (računalnika), predvsem pa na strani naprav NAS, saj imajo nekateri RAID krmilniki vgrajene posebne module za predpomnenje, pa tudi bolj ali manj vsak disk ima danes predpomnilnik.
Buffalo Linkstation Duo
Buffalo Linkstation Duo
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: Buffalo, www.buffalotech.com.
Prodaja: PC Hand, www.pchand.si.
Cena: 357 EUR.
Za: Majhna poraba energije, cena.
Proti: Nima priključka eSATA.
Buffalo je na našem trgu med bolj prepoznavnimi imeni s področja shranjevanja podatkov. Njihovi izdelki redno sodelujejo na naših testih. Diske lahko zamenjamo s sprednje strani, ko odstranimo masko. Ob nakupu sta oba diska že priložena in to naredi napravo cenovno zelo ugodno za nakup. Diska se vrtita s hitrostjo 7200 vrtljajev na minuto, a to ne prispeva bistveno k skupni hitrosti, saj se Linkstation Duo uvršča malce nad zlato sredino na našem testu. Nanj bomo zapisovali s povprečno hitrostjo nekaj nad 24 MB/s, brali pa kar precej počasneje, z 10,5 MB/s. Pri meritvah smo sicer zaznali nekaj neskladij v rezultatih, saj se je naprava pri testu branja velike datoteke izkazala precej bolje (povprečje branja 28,6 MB/s) kot pri večkrat ponovljenem testu s programom dBench.
Na sprednji strani ni nobenega priključka USB, kar bi pričakovali od izdelka, namenjenega rabi doma, pa tudi na zadnji strani je na voljo le en USB, žal pa je tudi brez vmesnika eSATA.
Zanimivost, ki smo jo opazili še pri nekaterih drugih napravah na našem testu, je tako imenovani smetnjak (trashbox), v katerega se avtomatično spravljajo datoteke, ki jih zbrišemo v datotečnem sistemu, in iz katerega lahko "rešimo" podatke, če smo jih zbrisali po pomoti.
Uporabniški vmesnik je logičen, preprost in dobro strukturiran, pisan na kožo domačega uporabnika. Opazili pa smo, da se občasno precej počasi odziva, to pa poslabša uporabniško izkušnjo in nekatera opravila naredi časovno zahtevna.
Prijetno smo bili presenečeni nad porabo energije med delovanjem, saj potrebuje le 18 vatov moči (11 vatov v mirovanju).
Če nimamo statičnega IP naslova, si lahko zunanjo dosegljivost naprave zagotovimo z uporabo Buffalove brezplačne storitve DNS (podprt pa tudi DynDNS).
Kljub nekaterim očitnim pomanjkljivostim v programski opremi (ob priklopu naprave USB se za krajši čas prekine omrežna povezava), je Linkstation Duo soliden omrežni disk. Ob prihodnjih nadgradnjah programske opreme pa od Buffala seveda lahko pričakujemo tudi dodatne funkcionalnosti.
Buffalo TeraStation III
Buffalo TeraStation III
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 4 diske.
Izdeluje: Buffalo, www.buffalotech.com.
Prodaja: PC Hand, www.pchand.si.
Cena: 1146 EUR.
Za: Hitrost branja.
Proti: Cena, nima priključka eSATA.
TeraStation je v tretji inkarnaciji na trgu na voljo že od lanskega leta. Gre za zrel izdelek, ki s časom dobiva vse več funkcij, izboljšujejo strojno in predvsem programsko opremo. V uredništvu uporabljamo prvi dve generacij naprav, ki se med seboj razlikujeta predvsem po prenosnih hitrostih, zato smo tudi v tretje pričakovali podoben skok. Če je v preteklosti Buffalo s svojimi izdelki posegal po najvišjih hitrostih v svojem razredu, pa se danes uvršča nekam v zlato sredino. Na svoje diske zapisuje s skoraj 28 MB/s, z njih pa bere pri povprečni hitrosti 33 MB/s. Kot pri manjšem testiranem LinkStation Duo smo tudi v tem primeru prišli do drugačnih rezultatov pri prenosu velike datoteke - to je TeraStation III zapisoval pri 14 MB/s, bral pa jo je s precej višjo hitrostjo 48,9 MB/s.
Na sprednji strani preizkušene samostoječe različice so za vratci z varnostno ključavnico štiri prosta mesta za diske, kar nam seveda omogoča nekaj izbire pri konfiguraciji odgovarjajočih nam RAID polj, med drugim določitev rezervnega diska (izmed štirih vstavljenih), ki bo takoj nadomestil morebiti okvarjenega. Hkrati s pisanjem podatkov na diske se po želji lahko izvaja tudi njihova enkripcija s 128-bitnim ključem in algoritmom AES, a s tem žrtvujemo nekaj hitrosti in sprejmemo morebitne komplikacije pri restavriranju podatkov iz okvarjenih. V modelu, ki smo ga preizkušali, so bili že priloženi štirje terabajtni diski.
Ker očitno pri Buffalu predvidevajo, da bo naprava stala večinoma na kakšni polici v podjetju (to bi lahko sklepali tudi po primerno visoki ceni) ali v strežniški sobi, spredaj nima priključka USB, sta pa dva na zadnji strani. Tam sta tudi dva gigabitna omrežna vmesnika, ki ob primerni zaledni podpori omrežne infrastrukture omogočata hitrejše povezovanje v omrežje. Enega izmed obeh omrežnih priključkov lahko uporabimo tudi za zaporedno vezavo še enega TeraStation, kamor se nato avtomatično izvaja replikacija vseh podatkov.
Pograjati je treba odsotnost priključka eSATA. Že iz prejšnjih generacij pa ostaja informativni zaslon LED na sprednji strani, ki nas obvešča o tekočem stanju naprave; med zagonom, ki traja kar dobrih pet minut, pa tudi sprotno stanje faze zagona.
Ob polni obremenitvi porablja okrog 41 vatov moči, v spletnem vmesniku pa je mogoče tudi podrobneje določiti režim delovanja, oziroma lahko nastavimo, da se ob ugašanju računalnika ugasne tudi TeraStation.
RAID polja
RAID je okrajšava za angleško besedno zvezo "Redundant Array of Inexpensive Disks" (namesto inexpensive se velikokrat uporablja tudi independent"). Gre torej za polje poceni diskov (in ti so danes večinoma res zelo poceni) z vgrajeno redundanco, ki omogoča, da v primeru okvare enega diska ne izgubimo prav nobenega podatka (izjema je RAID 0, katerega bistvo je v hitrejšem pisanju in branju in ne v zanesljivosti podatkov). Po zamenjavi okvarjenega diska se vsebina prepiše nanj na novo (RAID 1 in kombinacije RAID 1 z drugimi) ali pa se iz podatkov, porazdeljenih po drugih diskih, manjkajoči izračunajo na novo (RAID 5) in zapišejo. Pri današnjih velikostih diskovnih polj so vse te operacije, torej sinhronizacija podatkov na prazen disk, ne glede na tip RAID polja, časovno zelo potratne in lahko trajajo tudi kak dan, odvisno od količine podatkov, ki se mora sinhronizirati. Vendar so podatki medtem večinoma normalno dostopni, le vse skupaj je počasneje.
RAID 0 je v tej zgodbi kot tujek in v bistvu ne bi smel soditi v klasifikacijo, saj ne ponuja prav nobene zaščite podatkov pri morebitni odpovedi diska. Njegova poglavitna značilnost je ta, da omogoča precej večje hitrosti zapisovanja in branja in se ga največkrat uporablja tam, kjer je ta značilnost nujno potrebna - v video produkciji, na primer. Ko potrebujemo hitrost in se kljub temu ne želimo odpovedati varnosti, pa posežemo po hibridnih RAID poljih tipa 0+1 (ali 01) in 1+0 (večkrat zapisano tudi RAID 10). Več o RAID poljih in njihovih značilnostih si lahko preberete v obširni razlagi v Wikipediji.
D-Link DNS-323
D-Link DNS-323
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: D-Link, www.dlink.com.
Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Xenya, www.xenya.si.
Cena: 170 EUR.
Za: Majhna poraba energije.
Proti: Nima priključka eSATA, le en priključek USB.
D-Linkov DNS-323 bo kot naročen za domače uporabnike. Ko dvignemo sprednjo snemljivo ploščo, lahko vanj brez vijačenja v kletke, dva diska vložimo brez posebnega truda. Na zadnji strani moramo le zatakniti ročici, ki diska držita v trdnem prijemu. Posrečena in predvsem praktična rešitev, ki smo jo srečali le še pri Netgear Stora.
Obilico dodatnih priključkov, ki smo jih vajeni pri dražjih napravah NAS, bomo na DNS-323 iskali zaman. Žal lahko uporabnik dodatne naprave priklaplja le prek ene vtičnice USB na zadnji strani.
Kar malce v pričakovanju razočaranja smo se lotili pregledovanja uporabniškega vmesnika. Pa smo se ušteli. Spletni vmesnik, s katerim krmilimo D-Linkovega malčka, je zelo dodelan. Grafično sicer ni posebej zanimiv, je pa enostaven za uporabo in kot tak zelo primeren za domačega uporabnika, ki nima v mezincu vse tehnične terminologije (na desni strani spletne strani je vedno na voljo kratek opis posamezne možnosti). Administrativni spletni vmesnik je razdeljen v dva modula, ki imata tudi ločeno prijavo. V prvem nastavljamo vse parametre delovanja, drugi pa je namenjen razširitvam, ki smo jih vključili v prvem (odjemalec bittorrent in drugi, lahko pa namestimo druge razširitve).
Meritve v našem laboratoriju so pokazale, da zna DNS-323 precej hitreje podatke zapisovati, kot jih nato streže odjemalcem. Pisanje tako teče s povprečno hitrostjo nekaj nad 19 MB/s, z njega pa bomo brali s hitrostjo okrog 8 MB/s.
Glede na to, da bodo po njem posegali večinoma manj zahtevni domači uporabniki, bi lahko bil na sprednji strani tudi vsaj en priključek USB z gumbom za hitro kopiranje vsebine, kakor smo navajeni pri konkurenčnih izdelkih za rabo doma.
Naredi si sam svoj NAS
Napravo, ki nam bo "stregla" podatke na enak način kot v preizkusu predstavljene naprave, si lahko naredimo tudi sami doma. Kot osnova je uporaben starejši, že odslužen računalnik, ki mu dokupimo diske. Prav sicer pride strojna podpora poljem RAID, ki jo že dalj časa ponuja večina matičnih plošč, vendar je mogoče preživeti tudi brez tega, saj programski paketi NAS zmorejo tudi programski RAID.
Ena izmed pomanjkljivosti takega sistema je velika poraba energije, kar je razumljivo, če smo uporabili starejši računalnik. Lahko pa smo se že v začetku odločili, da bomo investirali v manjše ohišje in matično ploščo formata micro ITX, ob tem pa smo seveda pripravljeni tudi na nakup 2,5-palčnih diskov, ki so dražji. A v tem primeru so izdelki NAS, opisani v tem članku, večinoma cenovno neprimerno boljša izbira.
Odprtokodni operacijski sistemi NAS večinoma temeljijo na eni izmed distribucij Linuxa. Med najbolj znanimi pa so Openfiler (www.openfiler.com) in FreeNAS (www.freenas.org), najdemo pa lahko tudi bolj večpredstavno usmerjene programe, ki merijo na uporabnike, ki bi si želeli doma ustvariti strežnik avdio, video in foto vsebin. Tak je na primer MiniDLNA s podporo DLNA/UPnP-AV odjemalcem.
Drobo in Droboshare
Drobo in Droboshare
Kaj: Disk USB s prostorom za 4 diske z dodatkom Droboshare za priklop v omrežje.
Izdeluje: Data Robotics, www.drobo.com.
Prodaja: Datastudio, www.datastudio.si.
Cena: Drobo: 299 EUR, Droboshare 199 EUR.
Za: Preprost za uporabo, enostavno dodajanje diskovnih zmogljivosti.
Proti: Hitrost.
Izdelka Drobo in Droboshare sta posebneža na našem testu, na katerem smo se sicer omejili na čistokrvne omrežne diske, tega pa za napravo Drobo ne bi mogli trditi, saj gre v bistvu za povsem običajno ohišje za štiri diske s priklopom USB/firewire. Šele dodatek Droboshare z gigabitnim vmesnikom ga naredi za omrežno napravo, ki je sposobna deliti datoteke z odjemalci v omrežju.
Vse nastavljanje se opravi prek posebnega programa, spletnega vmesnika ni - tudi to je posebnost med preizkušenimi izdelki. Če bi si spletni vmesnik kljub temu želeli, ga je mogoče naknadno namestiti z namestitvijo paketa DroboApps admin utility, ki ga dobimo na spletni strani izdelovalca. Z njim lahko enostavneje dodamo še nekaj drugih aplikacij, ki razširijo uporabnost naprave (Firefly iTunes Media server, Tea Timer s podporo Apple Time Machine, FTP it.)
Našo pozornost je Drobo pritegnil zaradi nadvse preprostega dela z napravo. Diske enostavno vtaknemo v režo, z omenjenim programom pa določimo datotečni sistem, ki bo uporabljen na diskih. Vse drugo se zgodi samo, ali pa je treba nekajkrat pritisniti tipko "naprej", obenem s priklopom dodatne "črke" v naš operacijski sistem. Drobo se tudi sam odloča, kakšno RAID polje bo nastavljeno. Pravzaprav s tem sploh ne obremenjuje uporabnika, marveč mu glede na količino diskov vedno konfigurira najbolj optimalno. Če zmanjka prostora, v režo vstavimo dodatnega, in ta se bo integriral v polje.
Utripajoča rdeča lučka ob disku je znak, da je nekaj narobe z njim. Panika? Ne, ni potrebe. Okvarjen disk povlečemo iz naprave in vstavimo novega. Vse drugo se zgodi samo od sebe.
Hitrostne lastnosti Drobo pa malce manj navdušijo, saj se znajde v spodnji polovici naše lestvice. Zapisovanje nanj bo teklo pri povprečni hitrosti nekaj več kot 10 MB/s, z njega pa bomo brali pri povprečnih 6,5 MB/s. A v resnici hitrost uporabniku, ki bo kupil Drobo zaradi svoje preprostosti, najbrž ne bo prvotnega pomena, prav tako začetna odsotnost spletnega uporabniškega vmesnika.
Iomega ix2-200
Iomega ix2-200
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: Iomega, www.iomega.com.
Prodaja: Diss, www.diss.si .
Cena: 439 EUR.
Za: Hitrost, cena.
Proti: Nima priključka eSATA, garancijsko podprti le "uradni" diski, ki jih prodaja Iomega.
Iomega je ime, ki se je večini bralcev vtisnilo v spomin pred leti, ko smo ob splošnem pomanjkanju resne alternative za prenose takrat večjih (!) datotek uporabljali njihove pogone ZIP in JAZ, ki so zmogli na izmenljive, v škatlice zaprte magnetne diske shraniti 100 MB (kasnejša revizija pa 250 MB) oziroma 1 GB (2 GB). V začetku leta 2008 je bilo podjetje kupljeno s strani podjetja EMC, ki ga je z izdelki za shranjevanje podatkov spet postavilo na zemljevid. Da mislijo resno, je vidno tudi iz tega, da njihovi izdelki podpirajo protokol iSCSI in so certificirani za uporabo z virtualizacijo VMWare in XenServer.
Iomega se svojimi izdelki vrača na naš trg. Ix2-200 je model z dvema že vgrajenima diskoma, ki ju lahko uporabljamo v polju RAID 1.
Poleg gumba za vklop je na sprednji strani še vmesnik USB s tipko za hitri prenos podatkov, zadnja stran pa razkrije še dodatna dva vmesnika USB in maski kletk za diska. Slednja je mogoče preprosto zamenjati, žal pa ne bo šlo brez izvijača, saj sta kletki v ohišje pričvrščeni z vijakoma. V kletki je sicer mogoče vložiti katerikoli disk velikosti 3.5 palca, a pri Iomegi zatrjujejo, da garancija velja le ob zamenjavi za nadomestne diske, ki jih prodajajo sami.
Ko Iomega ix2-200 opravlja svojo osnovno nalogo, torej piše in bere z diskov, to počne razmeroma hitro, vsaj glede na druge izdelke na testu, ki imajo prostor za dva diska. Zapisovanje gre s povprečno hitrostjo 28 MB/s, podatke pa beremo z malce bolj skromnimi 11,5 MB/s. Presenetila nas je varčnost, saj med polno obremenitvijo ne troši več kot 17 vatov, med mirovanjem pa poraba zdrkne tudi pod 10 vatov, kar je posledica avtomatičnega izklapljanja diskov, pa tudi sama izbira le teh.
Glede na to, da sta diska že priložena, je ix2-200 cenovno ugodna in spodobna rešitev za shranjevanje podatkov doma. Domači uporabniki so tudi ciljna skupina tega izdelka, kljub podpori nekaterim v podjetjih uporabljanim tehnologijam (že omenjeni iSCSI).
Marketinški triki
Na to, da številni izdelovalci tudi iz nesmisla naredijo marketinško potezo, kaže kratica JBOD, ki se šopiri na nekaterih sistemih NAS poleg oznake RAID polja in se jo bere kot največjo znanost. Če že namenite nakupu naprave NAS po nekaj stotakov, potem je JBOD natanko tisto, česar nočete uporabiti, kajti to je "Just a Bunch of Disks" ali, po naše, "samo kup diskov", ki ne zagotavlja nobene varnosti za podatke, shranjene v taki obliki "diskovnega polja". JBOD, ki tako tudi ne spada v klasifikacijo RAID, torej le združi vse diske v eno samo veliko particijo. Zaradi objektivnosti omenimo, da tudi diskovno polje RAID 0 podatkov ne ščiti nič bolje, a kdor se odloči zanj, bo vedel, zakaj ga je izbral. Z RAID 0 se namreč precej povečajo hitrosti branja in pisanja, JBOD pa je samo to - samo kup diskov brez posebne logike. Morda tak način delovanja komu pride prav, ko je treba ad hoc shraniti večjo količino podatkov, a v resnici nima pravega smisla. Sliši in bere se pa imenitno.
Iomega ix4-200d
Iomega ix4-200d
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 4 diske.
Izdeluje: Iomega, www.iomega.com.
Prodaja: Diss, www.diss.si .
Cena: 439 EUR.
Za: Hitrost.
Proti: Nima priključka eSATA.
Kot bi morda lahko sklepali že po imenu, gre za NAS s prostorom za štiri diske. Ohišje je monolitne kockaste oblike, z informativnim zaslonom LCD na sprednji strani, kjer so na voljo sprotne informacije o delovanju. Naprava je po velikosti in obliki podobna Western Digitalovemu WD ShareSpace, ki ga tudi opisujemo.
Na sprednji strani je za hitro in avtomatizirano kopiranje na voljo en priključek USB, na zadnji strani pa še dva. Žal tudi ta Iomegin izdelek nima možnosti priklopa diskov prek vtičnice eSATA. Pri konfiguriranju sta na voljo samo RAID nivoja 5 in 10 ter skoraj v vseh napravah na testu oglaševani JBOD, o katerem pišemo v posebnem okvirčku. Ker bodo po njem posegala tudi mala podjetja, je podprt tudi protokol iSCSI. Dva gigabitna omrežna priključka sta si sposobna deliti breme povezave ali pa delujeta v nadomestnem načinu delovanja, ko delujoči vmesnik prevzame podatkovno breme okvarjenega.
Na omenjene vtičnice USB je moč priključiti do 3 tiskalnike ali pa zunanje diske. Če bi si želeli sestaviti enostaven komplet za video nadzor, lahko zazna do 5 primerkov Axisovih IP kamer.
Če se manjši Iomegin izdelek povsem solidno odreže v konkurenci z dvema diskoma, pa nas je ix4-200d pustil kar malce razočarane. Meritve so pokazale povprečno hitrost pisanja okrog 11 MB/s in ravno tako skromnih 12 MB/s pretoka pri branju.
Spletni vmesnik so pri Iomegi dobro domislili, saj je zelo prijazen do uporabnika. Osnovne funkcije, kot so določanje deljenih map, dodajanje uporabnikov, rezervno kopiranje in restavriranje in tudi druge, so tudi zelo dobro dokumentirane in pomoč je vedno pri roki. Neveščemu uporabniku bodo morda manj razumljive le napredne nastavitve delovanja v omrežju.
EMCjevo lastništvo podjetja Iomega se pozna tudi pri izbiri programov za rezervno kopiranje računalnikov na NAS. Priložen je Retrospect, ki bo poskrbel, da bodo podatki iz računalnikov varno shranjeni.
LaCie 2big Network 2
LaCie 2big Network 2
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: LaCie, www.lacie.com.
Prodaja: Domex, www.domex.si.
Cena: 371 EUR.
Za: Kakovost in oblika ohišja, spletni vmesnik.
Proti: Hitrost.
LaCie z novo serijo naprav NAS posega po domačih in manjših poslovnih uporabnikih - vsaj tako kaže zanimiva oblika naprav v seriji. Število gumbov je tako pri modelu 2big kot pri 5big, ki ga predstavljamo malce niže, minimalno. En sam gumb v obliki polkrogle opravlja vse potrebne naloge.
Ohišje je zelo kompaktno in v celoti izdelano iz kovine, kar precej doda k teži naprave, ki ni zanemarljiva. A na to pri takih napravah nismo pozorni, ker večinoma ostanejo tam, kamor jih postavimo ob namestitvi. Diski so napravi ob nakupu že priloženi. Do njih pridemo z zadnje strani. Da jih ne bi po pomoti vzeli iz ohišja med delovanjem in tako pokvarili podatkov na njih, imajo nosilci poseben gumb, s katerim jih zaklenemo v vložišče. Diske lahko združujemo v RAID polja tipa 0 in 1.
Na zadnji strani pa poleg diskov pridemo še do dveh priključkov USB (konektor A in konektor B), eSATA ter, seveda, gigabitnega omrežnega priključka. Ventilatorji, ki hladijo notranjost, so razmeroma glasni in se vedno vrtijo. Med delovanjem 2big network 2 porabi slabih 30 vatov energije, v stanju pripravljenosti, torej ob ugasnjenih diskih, pa okrog 8 vatov. Upravljanju s porabo energije je namenjena celo posebna rubrika v spletnem uporabniškem vmesniku, kjer lahko nastavimo, po kolikem času neaktivnosti naprava preklopi v Eco Mode (ugasne diske), določimo pa lahko tudi urnik, po katerem se naprava avtomatično ugaša in prižiga. Pogrešamo malce bolj dodelan urnik, kjer bi lahko določali vklope in izklope vsaj glede na dan v tednu. Tako pa lahko nastavimo zgolj en režim vklapljanja in izklapljanja. Tisti, ki so, tako kot avtor tega članka, alergični na različne modre (in modne) lučke, pa lahko na istem Eco menuju izklopijo veliki gumb na sprednji strani - tako bodo prostor ponoči osvetljevale le lučke diskov in omrežne kartice na zadnji strani.
Spletni vmesnik je zelo pregleden in informativen - že na prvem zaslonu je večina pomembnih informacij o delovanju sistema.Pridemo pa tudi do drugih zmogljivosti, ki jih omogoča operacijski sistem. Vključimo lahko "download machine" s podporo protokolu bittorrent - nastavljamo lahko maksimalno download in upload hitrost ter določimo maksimalno število aktivnih bittorrent opravil.
Pri meritvah se LaCie uvršča v zgornjo polovico naprav, ki smo jih testirali. Datoteke zapisuje s hitrostjo 38 MB/s, bere pa z 21,6 MB/s, našo testno datoteko je vase sprejel v 2 minutah in 38 sekundah, v testni računalnik pa smo jo iz njega prenesli v 50 sekundah.
LaCie 5big Network
LaCie 5big Network
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 5 diskov.
Izdeluje: LaCie, www.lacie.com.
Prodaja: Domex, www.domex.si.
Cena: 1015 EUR.
Za: Kakovost ohišja, spletni vmesnik.
Proti: Hitrost zapisovanja.
Kot smo že prej omenili, je testirana serija LaCie zelo všečna za oko, prav tako tudi njen predstavnik 5big network. V laboratoriju smo zaradi polkrogelnega gumba nehote dobili asociacijo na umetno inteligenco HAL in Odiseje 2001.
Na zadnji strani ima prostor za pet diskov, ki imajo tudi varnostni gumb, da ne bi po nesreči diskov odklopili med samim delovanjem. Pet diskov omogoča povečano varnost delovanja v primerjavi z modeli, ki imajo le 4 diske. Tako si lahko privoščimo polje RAID5 ali pa 1+0 z rezervnim diskom. Če katerikoli od teh diskov odpove, rezervni takoj vskoči. Tako seveda zelo povečamo zanesljivost delovanja, saj se sinhronizacija rezervnega diska začne takoj ob zaznani odpovedi enega izmed delujočih štirih. Poleg dodatnega priključka USB so na voljo še trije eSATA in omrežna vtičnica. Zanimivo je stikalo za vklop naprave, saj pozna tri stanja: vklop, izklop in avtomatika. Slednja možnost omogoča skoraj popoln izklop naprave v primeru, da se ne uporablja. Zahvaljujoč možnosti Wake-on-lan pa jo lahko zbudimo tudi s strani odjemalca, oziroma jo lahko zbudi uporabnik sam.
Med zapisovanjem naše testne 2 GB velike datoteke se je pokazalo, da ima 5big zelo veliko opravka s to operacijo. Glave diskov postanejo glasne in tudi rezultat je precej klavrn, saj smo datoteko prenašali skoraj deset minut, ko najboljša konkurenca opravi z njo prej kot v minuti. Predvidevali smo, da bo branje te datoteke hitrejše, in imeli smo prav. Datoteka se nam je prenesla precej hitro, čeprav seveda tudi to ni bilo ravno zelo hitro, vsaj glede na druge naprave na testu. Očitno je problem v krmilniku RAID, drugače si ne znamo predstavljati poraznega rezultata pri zapisovanju. Druge meritve sicer kažejo malce boljšo sliko, a izdelek še vedno precej zaostaja: zapisovanje s hitrostjo 15 MB/s in hitrost branja slabih 26 MB/s.
Uporabniški vmesnik niti ni tako zelo dodelan kot pri manjši sestri z dvema diskoma. Je skop, skorajda špartanski, pa vendar mu ne moremo očitati nič posebnega. Ta naprava je tako ali tako namenjena manjšim pisarnam, kjer uporabniki nimajo posebne potrebe po dobro dodelanem uporabniškem vmesniku, marveč si želijo le strežbo datotek. Vse to pa še ne pomeni, da LaCie-5big nima podpore za večpredstavnost, tudi podpora bittorrentu ne manjka. Uporabniški vmesnik omogoča tudi avtomatizirano rezervno kopiranje datotek na diske, ki jih imamo priklopljene prek vhodov USB ali eSATA. Prav tako je napravi priložena programska oprema, ki omogoča avtomatizirano varnostno kopiranje podatkov iz računalnikov v NAS - podprti so tudi računalniki z operacijskim sistemom MAC OS.
Netgear Stora
Netgear Stora
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: Netgear, www.netgear.com.
Prodaja: Domex, www.domex.si.
Cena: 289 EUR.
Za: Hitrost, cena.
Proti: Obvezna aktivacija naprave, plačljive storitve.
Z Netgear Stora smo imeli, priznamo, nekaj težav. Pa ne zato, ker bi bilo z izdelkom kaj narobe, marveč zato, ker se ne "obnaša" tako, kot smo bili navajeni pri drugih izdelkih na preskusu. V Netgearu trdijo, da naj bi bil Stora eden redkih izdelkov na trgu omrežnih diskov, ki naj bi bil namenjen povprečnemu domačemu uporabniku, ki se ne spozna na tehnikalije, ki jih je treba vedeti pri namestitvi in uporabi drugih podobnih izdelkov.
Mislimo, da nekateri uporabljeni prijemi v smeri prijaznosti do uporabnika niso ravno posrečeni in da bo komu tudi v nadlego, da je treba omrežni disk obvezno registrirati in aktivirati, pri čemer moramo uporabiti tudi posebno aktivacijsko kodo, ki smo je vajeni iz aktivacij operacijskih sistemov in drugih programov. To potegne za seboj tudi pogoj, ki danes sicer ni nič posebnega, da mora Stora dosegati splet za potrebe aktivacije in tudi nadalje v uporabi.
Še en prijem, ki bi morebiti lahko imel nasprotni učinek od pričakovanega, so omejitve osnovnega in brezplačnega načina dela. Če bi petčlansko gospodinjstvo želelo za vsakega uporabnika nastavljati pravice dostopa, bi se moralo naročiti na tako imenovane "premium services", ki jih smemo brezplačno preizkušati 30 dni, za več pa bo treba plačati 19 dolarjev na leto. Osnovni paket je namreč omejen na tri uporabniške račune v Stori, pa tudi drugo je vezano na isto pravljično število, na primer število fotografskih albumov, ki jih lahko delimo s svetom. S plačljivo storitvijo pa pridobimo tudi integracijo v Facebook, Flickr, dostop z mobilnih telefonov ...
Spletni uporabniški vmesnik je odsev filozofije, da je treba uporabnikom delo čim bolj poenostaviti. Podatke lahko naložimo na Storo od koderkoli, pri čemer spletni vmesnik izdatno pomaga, marsikatera uporabna funkcija pa je, kot smo že omenili, vezana na plačljivi del storitve, oziroma je v brezplačni različici zelo omejena.
Diske vlagamo brez kletk kar s sprednje strani, ko dvignemo snemljivi pokrov. Spredaj je tudi ena reža USB, zadaj pa doživimo manjše razočaranje, saj poleg gumba za vklop, reset tipke in omrežnega priključka ni drugih vtičnic, prek katerih bi lahko priklapljali druge naprave. Zadovoljiti se bomo torej morali z enim samim priklopom USB.
Kljub prej omenjenim prijemom pa moramo reči, da nas je Stora prijetno presenetila. En disk je izdelku že priložen (nič pa ne bi bilo narobe, ko bi priložili še drugega). Prenašanje datotek je za takega malčka s ceno, nižjo od 300 evrov (in en disk je že priložen), presenetljivo ugodno. Naši testi so pokazali, da zna zapisovati s skoraj 26 MB/s, brati pa z nekaj več kot 31,8 MB/s. Opozoriti pa moramo, da smo zaradi specifik Netgear Stora testirali prek našega krajevnega omrežja (prek gigabitnega stikala Netgear), in ne tako kot vse druge, torej z neposrednim priklopom na računalnik.
Netgear ReadyNAS Pro Pioneer Edition
Netgear ReadyNAS Pro Pioneer Edition
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 6 diskov.
Izdeluje: Netgear, www.netgear.com.
Prodaja: Domex, www.domex.si.
Cena: 1697 EUR.
Za: Hitrost, avtomatično razširljiv RAID.
Proti: Cena.
Netgearov ReadyNAS je bil najhitrejši mlinček na testu. Med drugim si je tudi zaradi tega prislužil zlatega Monitorja. Naprava ni majhna in je tudi že na prvi pogled očitno, da ne more biti poceni. Za slabih 1700 evrov boste dobili ohišje, v katerem je prostora za šest diskov. Naprava bo tudi zaradi cene našla prostor predvsem v malih in srednje velikih podjetjih.
V omrežje boste lahko ReadyNAS Pro priključili z dvema gigabitnima povezavama. Na matični plošči je integriran dvojedrni procesor in 1 GB pomnilnika, ki je razširljiv do 2 GB. Pograjati moramo le odsotnost priključka eSATA, ki smo ga v izdelku takega cenovnega razreda upravičeno pričakovali. Je pa na sprednji strani en priključek USB (zadaj pa še dva) s pripadajočo tipko, ki nam hitro pretoči podatke iz pomnilnika USB na diske.
Diske v kletkah vlagamo s sprednjega konca. Število diskov nam razkrije šele odmik mrežastih vratc, na katerih je tudi dvovrstični zaslon OLED, prek katerega (ob pritisku na resetirno tipko zadaj) lahko izvajamo nekaj najosnovnejših diagnostičnih in tudi malce bolj destruktivnih opravil (povrnitev tovarniških nastavitev, vnovična namestitev operacijskega sistema na diske ipd.). Prek istega zaslona dobimo tudi nekaj osnovnih informacij o delovanju naprave.
Po pravici povedano, smo od spletnega vmesnika pričakovali malce več lišpa, ki bi kazal, da je namenjen domačim uporabnikom. Izkaže se, da ReadyNAS sledi Netgearovi korporativni politiki robustnih in pustih spletnih vmesnikov - take najdemo v večini njihovih izdelkov, namenjenih poslovnim uporabnikom.
Prek drevesne strukture v logično organiziranem uporabniškem vmesniku je možno priti do vseh nastavitev delovanja in dodajati še druge razširitve (spletni strežnik, FTP, webdav ipd.), krmilimo pa lahko tudi druge naprave, priklopljene prek vmesnikov USB, na primer diske USB, tiskalnik, kamere IP. Vse nastavitve v spletnem vmesniku lahko tudi izvozimo in tako nam je lahko v primeru okvare ali nastavljanja morebitnih drugih enakih naprav v omrežju prihranjeno kar nekaj časa.
Kot smo že omenili, je ReadyNAS najhitrejši izdelek na našem testu. Na diske zapisuje s hitrostjo prek 100 MB/s, z njih pa bere s skoraj 66 MB/s. Ko smo že pri meritvah, je treba pograjati izmerjeno porabo elektrike. Med delovanjem potrebuje tudi do 85 vatov moči, med mirovanjem pa visokih 51 vatov.
Posebnost naprave je tako imenovani "samorazširljivi" X-RAID2, ki omogoča, da podobno kot pri disku Drobo začnemo delo z enim samim diskom in nato dodajamo diskovje glede na naraščajoče potrebe po shranjevanju podatkov.
Plextor StorX Duo PX-NAS2X-1500L
Plextor StorX Duo PX-NAS2X-1500L
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: Plextor, www.plextor.com.
Prodaja: PC Hand, www.pchand.si.
Cena: 381 EUR.
Za: Diska že vgrajena, cena.
Proti: Nima priključka eSATA.
Plextor je znano ime s področja shranjevanja podatkov, predvsem po svojih pogonih za branje optičnih nosilcev. Z drugimi izdelki se je pomeril njihov StorX Duo, ki ima vgrajena dva diska in katerih kletki se skrivata za vratci na sprednji strani naprave. Podprta je tudi tako imenovana vroča menjava (hot swap) med delovanjem. Zaradi obeh priloženih 1,5-terabajtnih diskov je Plextor StorX Duo cenovno ugodna rešitev.
Na sprednji strani je poleg diod LED, ki opozarjajo na delovanje naprave, tudi vmesnik USB in gumb, s katerim sprožimo samodejno kopiranje vsebine podatkovnega nosilca na NAS. Zadnja stran razočara, saj je poleg gigabitnega omrežnega priključka tam samo še en priključek USB. Zaman bomo iskali priklop eSATA.
Hitrost ni vrlina Plextorjevega izdelka in to ga postavlja na rep med preizkušenimi izdelki - zapisuje in bere s hitrostjo 12 MB/s. Spletni vmesnik je sicer do uporabnika prijazen, a vendar zelo špartansko oblikovan, pravzaprav že kar tekstualen. Prek njega bomo lahko krmilili tudi priklop tiskalnika, naprav USB, strežnik FTP in druge možnosti. Za varnostno kopiranje vsebin računalnikov bo poskrbela priložena programska oprema, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji prenašanja vsebin iz spleta, saj je poleg protokolov HTTP in FTP podprt tudi bittorrent.
Qnap TS-210
Qnap TS-210
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: Qnap, www.qnap.com, www.qnap.si.
Prodaja: Omo7, www.omo7.si.
Cena: 234 EUR.
Za: Cena.
Proti: Nima priključka eSATA, hitrost.
Najmanj zmogljivemu izmed preizkušenih izdelkov Qnap je že na zunaj videti, da je namenjen predvsem domačim uporabnikom, saj ne sledi robustnim potezam profesionalnih modelov in je zato bolj zaobljene oblike, bele barve, ohišje pa je iz plastike. Tudi procesorske moči ima precej manj - v njem teče Marvellov procesor pri 800 MHz, sodeluje pa z 256 MB pomnilnika. Zunanje naprave priključujemo prek vtičnice USB spredaj, ki omogoča tudi hitro kopiranje vsebine na NAS, in dveh vtičnic USB zadaj, žal pa nima vhoda eSATA. A ne glede na šibkejše komponente strojna programska oprema ponuja enako kot pri dražjih modelih. Če hitrost ne igra pomembne vloge, je tudi TS-210 povsem solidna naprava, ki bo zadovoljila tudi malce bolj zahtevne, ki potrebujejo različne funkcionalnosti, ki jih ponujajo praktično vsi izdelki Qnap.
Kot rečeno, hitrost ni ravno vrlina opisanega izdelka. Meritve so pokazale skromne vrednosti zapisovanja (14,6 MB/s) in branja (11, 8 MB/s), kar zagotovo lahko pripišemo slabšim komponentam v napravi. Tistim, ki pa jim je podpovprečna hitrost ovira, predlagamo, da pogledajo proti modelu TS-219N (če želijo ostati pri izdelku Qnap), ki za dobrih 100 evrov ponuja precej več hitrosti.
Qnap TS-219N
Qnap TS-219N
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: Qnap, www.qnap.com, www.qnap.si.
Prodaja: Omo7, www.omo7.si.
Cena: 348 EUR.
Za: Kakovost ohišja, hitrost branja, uporabniški vmesnik.
Proti: Povprečna hitrost pisanja.
Serijo Qnap naprav NAS združuje enotna in sodobna oblika. Ohišje je skoraj v celoti iz kovine, prav takšna so tudi vložišča za dva trda diska na sprednji strani. Da ne bi prišlo do nezaželenega odstranjevanja diskov med delovanjem, imajo kletke tudi varnostno ključavnico. Za čim bolj enostavno kopiranje različnih nosilcev USB je spredaj na voljo vtičnica s pripadajočim gumbom za hitro sprožitev procedure kopiranja. Tako sproženo kopiranje prenese datoteke iz nosilca USB v za to namenjeno mapo. Zadaj pa sta na razpolago še po dve vtičnici USB in eSATA.
Spletni vmesnik je zelo močna stran vseh izdelkov Qnap, zanj so si očitno vzeli precej časa. Je pregleden, sodobno oblikovan in upravitelju ponuja logično nastavljanje vseh detajlov delovanja naprave. Zanimiva je tudi odločitev snovalcev, da bodo na prvi strani spletnega vmesnika prikazovali vir RSS s korporativne podporne spletne strani. Tako dobimo vsa obvestila v zvezi z novimi različicami strojne programske opreme in drugimi orodji, ki jih lahko namestimo na NAS. Nove programske zmogljivosti so nam tako zelo hitro pri roki. S primerno nastavitvijo našega domačega ali službenega usmerjevalnika lahko tako Qnap spremenimo v spletni strežnik z Joomlo ali Wordpressom, Java aplikacijski strežnik, notranjo IP centralo Asterisk, poštni strežnik, radijsko postajo in še in še. Z novimi različicami strojne programske opreme lahko izdelke Qnap priključimo neposredno na strežnike po protokolu iSCSI (več o tem protokolu v okvirčku). Zanimiva je tudi možnost sinhronizacije podatkov z Amazonovo "oblačno" storitvijo S3, če jo uporabljamo. Pri uporabniškem vmesniku je morda treba kot zanimivost omeniti tudi interaktivni iskalnik po funkcijah, ki deluje (s pomočjo programerskih prijemov Ajax) podobno kot iskalnik v zagonski vrstici pri Visti ali Windows 7. Če torej ne vemo točno, kje v drevesni strukturi je določena možnost, jo s tem iskalnikom hitro najdemo, če le poznamo njen približen naziv.
S svojo hitrostjo se TS-219N zapiše v zlato sredino naše lestvice. Piše s solidnimi 24 MB/s, bere pa s še boljšimi 34,55 MB/s.
Qnap TS-459
Qnap TS-459
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 4 diske.
Izdeluje: Qnap, www.qnap.com, www.qnap.si.
Prodaja: Omo7, www.omo7.si.
Za: Kakovost ohišja, hitrost branja in pisanja, uporabniški vmesnik.
Proti: Poraba električne energije, cena.
TS-459 je večji brat malce prej opisanega TS-219 in je namenjen manjšim poslovnim uporabnikom. V sebi skriva Intelov Atom D510 ter 1 GB pomnilnika. Po zunanjosti je precej podoben manjšemu izdelku, saj ga od njega loči le večja širina, in priročen zaslon LCD, ki je uporaben predvsem ob namestitvi, ko izpiše dodeljeni IP naslov. Vidimo lahko tudi osnovne podatke delovanja (npr. temperaturo posameznih diskov) in morebitne napake. Malce manj enostavno je nastavljanje teh parametrov prek tega zaslona, saj imamo za to na voljo le dve majhni tipki. Da bi se izognili zmedi ob konfiguriranju, naj samo opozorimo, da sta omrežni vtičnici ravno v nasprotnem vrstnem redu, kot je označeno na vgraviranem napisu ohišja. Očitno programska napaka.
Nekaj več razlike je na zadnji strani, kjer ima TS-459 dodatne štiri vtičnice USB in dve eSATA. Najpomembnejša pa se skriva v dodatni 1 GB omrežni vtičnici, ki omogoča precej večjo zanesljivost v primeru, da ena izmed obeh odpove, hkrati pa podpira tudi tako imenovani "NIC teaming", ki omogoča združevanje zmogljivosti obeh povezav. Mimogrede naj omenimo, da morata biti obe vtičnici priključeni na isto omrežno stikalo, če želimo, da združimo zmogljivosti obeh priključkov. Slabost tega pa je, da v tem primeru izgubimo del redundance, če pride do okvare stikala. Žal je taka omejitev standarda.
Spletni uporabniški vmesnik je enak kot pri drugih izdelkih Qnap. Ker opisujemo izdelek za poslovno rabo, moramo omeniti še to, da tudi TS-459 lahko postane iniciator iSCSI in nanj priključimo do osem diskovnih naprav ter tako še povečamo skupno zmogljivost sistema. V Qnap se tudi radi pohvalijo, da so njihovi izdelki certificirani pri VMWareu in Microsoftu za uporabo v virtualiziranih okoljih.
Zagon ni ravno hiter, saj traja okrog štiri minute, da je NAS povsem pripravljen na delo. Ko pa je v polnem zagonu, se pokaže, da gre za izjemno hitro napravo, ki zapisuje tudi s hitrostmi več kot 81 MB/s ter bere podatke z njega s hitrostjo okrog 62 MB/. TS-459 je tako po naših meritvah med najhitrejšimi napravami na našem testu. Zaradi svoje izjemno prilagodljive programske opreme pa tudi nadvse uporaben za široko paleto storitev.
Synology DS710+
Synology DS710+
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 2 diska.
Izdeluje: Synology, www.synology.com.
Prodaja: Xenon forte, www.xenon-forte.si.
Cena: 370 EUR.
Za: Hitrost, spletni vmesnik, razširitve.
Proti: /.
Synology je morda tudi po zaslugi agresivnejšega marketinga pri nas ime, ki se je v zadnjem letu močneje zasidralo v glave morebitnih kupcev. A tudi izdelovalec ne počiva na lovorikah dobro ocenjenih modelov iz prejšnjih let in na trg je v času hanovrskega sejma CeBIT prišla nova serija izdelkov. Med njimi je tudi DS710+, v katerega lahko z zadnje strani vložimo dva diska v kletkah. Celoten NAS lahko še dodatno razširimo s posebnim ohišjem DX510 (ki je po zunanjosti enako v nadaljevanju opisanemu DS1010+), v katerega vložimo še dodatnih pet diskov, kar nam ob današnjih zmogljivostih da 14 TB bruto prostora za shranjevanje podatkov. Pri dodajanju diskov nam ni treba biti pozoren, da so diski enakih zmogljivosti, kajti DS710+ zna avtomatično skrbeti za širitev podatkovnega polja. Za zahtevne je seveda na voljo tudi ročna nastavitev RAID nivojev.
V notranjosti se skriva Intelov Atom D410 in 1 GB pomnilnika. Prek treh priključkov USB (eden spredaj z gumbom za enostavno kopiranje podatkov, dva zadaj) priklapljamo zunanje diske, tiskalnike in tudi IP kamere. Zadaj najdemo še en priklop eSATA in izhod VGA.
Spletni vmesnik je eden bolj dodelanih, kar smo jih v času testa lahko videli, in je enak za vse izdelke, zato je edina omejitev pri uporabi dejanska fizična prikrajšanost kakšnega izmed njih. Synology tudi stavi na odprtost svoje platforme, saj omogoča zelo dejavni skupnosti, da sama piše dodatne razširitve (jih tudi preizkusijo in potrdijo ustreznost), skupaj z izdelovalčevimi razširitvami pa so na voljo na spletni strani. Tako najdemo vse, od pripravljenih paketov za hitro vzpostavitev poštnega strežnika (gostimo lahko do 30 spletnih strani), analitike spletnega obiska Webalizer, različnih blog, CMS ali forum paketov pa do rešitev za vzpostavitev spletne trgovine ali e-učenja (Moodle, na primer). S poznavanjem okolja Linux pa lahko praktično namestimo vse. Pri izdelovalcu se celo pohvalijo, da njihova korporativna spletna stran teče na enem izmed njihovih izdelkov NAS.
Zanimiva možnost v spletnem vmesniku je tudi poseben čarovnik, ki sam pravilno nastavi podprte modele usmerjevalnikov (seznam ni kratek), da na primer naš poštni ali spletni strežnik ugledata luč sveta in sta vidna tudi zunaj našega krajevnega omrežja.
Dokaj močna strojna oprema botruje tudi odličnim rezultatom meritev, ki so nas prepričali, da smo Synology TS710+ podelili zlati Monitor v kategoriji NASov s prostorom za dva diska. Podatke zapisuje s hitrostjo prek 70 MB/s, bere pa s skoraj 32 MB/s. Pri odločitvi nas je utrdila tudi meritev s prenosom 2 GB velike datoteke, ki se je zapisala in prebrala s povprečno hitrostjo več kot 50 MB/s. Omenimo še porabo energije, ki je med delovanjem okrog 31 vatov, kar ni malo v primerjavi z drugimi dvodiskovnimi sistemi, med mirovanjem pa zdrkne na kar solidnih 12 vatov.
Synology DS1010+
Synology DS1010+
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 5 diskov.
Izdeluje: Synology, www.synology.com.
Prodaja: Xenon forte, www.xenon-forte.si.
Cena: 650 EUR.
Za: Hitrost, spletni vmesnik, razširitve.
Proti: Cena.
DS1010+ je na zunaj prav pusta črna škatla, v katero lahko s sprednje strani v kletkah vložimo do 5 diskov, za dodatno diskovje pa lahko zraven priključimo na videz enak DX510, s čimer lahko danes dosežemo bruto zmogljivost diskovnega polja 20 TB (16 GB uporabnega prostora v polju RAID5).
Štiri priključke USB, en eSATA in izhod VGA najdemo na zadnji strani, kjer sta tudi dva gigabitna omrežna vmesnika, ki sta sposobna združiti moči ali pa samo paziti na to, da prevzame breme celotne povezave tisti, ki ob odpovedi drugega še deluje. Na matični plošči je integriran dvojedrni procesor ter 1 GB pomnilnika, kar daje dobro osnovo za nadpovprečne rezultate meritev, ki postavijo DS1010+ med najboljše tri izdelke na testu. Hitrost zapisovanja se približa 78 MB/s, branje pa je nekaj počasnejše, dobrih 51 MB/s. Poganjanje petih diskov in dvojedrnika ima učinek tudi pri skupni potrebi po energiji. 42 vatov moči potrebuje naprava, ko je polno obremenjena, v mirovanju pa porabi še vedno 25 vatov. A če tako napravo uporabljamo kot datotečni, poštni in spletni strežnik za spletne strani podjetja, je poraba znosna, sploh če jo primerjamo s porabo kakšnega čistokrvnega strežnika.
Dobri opremljenosti naprave gre pripisati razmeroma neugodno ceno. 650 evrov na prvi pogled res ni veliko, ko pa prištejemo še stroške nakupa petih diskov, smo hitro nad 1000 evri.
O spletnem vmesniku in razširitvah smo kar nekaj napisali že pri DS710+. Dodali bi lahko še, da je vsebino možno varnostno kopirati na diske USB, na drug Synologyjev izdelek, na strežnike, ki podpirajo protokol rsync, ter tudi v Amazonovo storitev v oblaku S3. Kadar izvajamo tako kopiranje prek interneta, pridejo prav tudi izbire enkripcije, stiskanja in prenosa samo spremenjenih delov datotek.
Edino, s čimer bi pri Synology lahko prišli naproti sistemskim upraviteljem, je zaslon LCD, prek katerega bi se dalo na hitro na kraju samem preveriti pravilnost delovanja, temperature posameznih diskov in drugega.
iSCSI
iSCSI je nadgradnja že precej starega protokola SCSI, ki omogoča, da s strežniki povezujemo naprave za hranjenje podatkov prek običajnega omrežja TCP/IP. Ob prenašanju ukazov SCSI prek IP omrežja je iSCSI sposoben prenašati podatke prek omrežij LAN in WAN na daljše razdalje. Čeprav lahko uporabimo že obstoječe omrežje LAN, pa je kljub temu priporočljivo, da je omrežje iSCSI ločeno in namenjeno zgolj prenosu podatkov med strežnikom in podatkovno shrambo.
Pri običajni namestitvi naprave NAS za datotečni sistem skrbi strojna programska oprema (navadno linuxni strežnik), ob priklopu po protokolu iSCSI pa se skrb za datotečni sistem preseli iz naprave NAS na odjemalca, imenovanega tudi SCSI iniciator (SCSI initiator), denimo okenski strežnik v podjetju.
Če povemo zelo preprosto - NAS je videti kot omrežni disk in ga moramo "mapirati", naprava iSCSI pa je vidna kot lokalni disk s črko, ki jo dodeli že operacijski sistem oz. gonilnik iSCSI.
Thecus N4200
Thecus N4200
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 4 diske.
Izdeluje: Thecus, www.thecus.com.
Prodaja: Lancom, www.lancom.si.
Cena: 599 EUR.
Za: Cena, zmogljivost, priklop datotek ISO.
Proti: /.
Srce trenutno najbolj vročega in precej oglaševanega omrežnega diska iz tajvanskega podjetja Thecus je intelov dvojedrnik Atom D510, ki mu dela družbo še 1 GB pomnilnika, in oboje po našem mnenju precej prispeva k skupnim lastnostim naprave, ki z malo manj kot 600 evri cene po zmogljivostih presega tudi skoraj dvakrat dražje.
Na sprednji strani nam stanje posameznih diskov in obeh gigabitnih omrežnih vmesnikov sporoča poseben zaslon LED. To pa ni edini zaslon - prek večjega zaslona OLED, na katerega so vezane tudi tipke za navigacijo in potrjevanje, lahko vidimo podrobnosti delovanja omrežnega diska, v konfiguracijskem načinu pa nastavljamo omrežne parametre, med njimi tudi način delovanja obeh omrežnih vmesnikov (združevanje obeh omrežnih vmesnikov za potrebe doseganja višjih hitrosti prenosa ali pa tako imenovani nadomestni način delovanja - failover, ko bi en vmesnik takoj prevzel vlogo okvarjenega). Vse diske s kletkami vlagamo v reže s sprednje strani. Zadaj pa lahko uporabimo še štiri priključke USB ter dva eSATA. Omrežna vmesnika sta malce nenavadno poimenovana, eden je WAN, drugi pa LAN - oba seveda priključimo v naše krajevno omrežje. Na vhodu WAN je omogočena tudi možnost "obujanja" naprave prek omrežja (wake-on-lan).
Grafični vmesnik ni posebej grafično dodelan, je pa zelo podroben, kajti stojna programska oprema je zelo zmogljiva. Glede na malce večjo porabo energije med delovanjem (57 vatov, solidnih 16 vatov v mirovanju) smo si ogledali, kaj nam ponudi na področju varčevanja z elektriko. Nastavimo lahko tedenski urnik vklopov in izklopov (le en vklop in izklop na dan), za vsak dan v tednu.
Nekateri uporabniki radi izvirne optične nosilce takoj pretvorijo v datoteke ISO, CDje in DVDje pa nato varno spravijo. Navadno to pomeni uporabo posebnih virtualnih pogonov v računalniku (recimo daemon tools). Thecusovi izdelki, tudi N4200, pa podpirajo priklop datotek ISO, zato lahko tako hitro omogočimo dostop do vsebine teh datotek vsem, ki jih potrebujejo, in to brez nameščanja posebne programske opreme. Tako lahko priklopimo največ petdeset paketov ISO.
Vsa strojna podlaga pride do izraza pri pisanju in strežbi podatkov - namerili smo 71 MB/s pri pisanju in 64,5 MB/s pri branju, kar ga uvršča v vrh med preizkušenimi izdelki.
WD ShareSpace 4TB
WD ShareSpace 4TB
Kaj: Naprava NAS s prostorom za 4 diske.
Izdeluje: Western Digital.
Prodaja: Avtera, www.avtera.si.
Cena: 599 EUR.
Za: Diski že vključeni.
Proti: Ni priključka eSATA, dostop do diskov, ni podpore za bittorrent.
Sharespace je načeloma že kar star izdelek, ki ga pri WD pridno osvežujejo. Vse štiri diske ima že priložene in takoj pripravljene za delo, kar bo cenil marsikateri kupec, ki ni vešč izvijača. Cena seveda ni videti ravno privlačna, vendar štirje terabajtni diski v tej ceni pomenijo vrednost več kot 300 evrov, če bi jih kupovali posebej.
Monolitna siva kocka ima na sprednji strani le diode LED, ki nas opozarjajo na delovanje, ter priključek USB z gumbom za hiter prenos podatkov in gumb za vklop, na zadnji strani pa poleg gigabitnega mrežnega priključka najdemo še dva priključka USB, pogrešamo pa vsaj en eSATA. Če hočemo dostop do diskov, bo treba odviti dva vijaka na zadnji strani. Diski so vloženi na plastične sanke, ki jih trdno držijo na svojem mestu. Menjava diskov je sicer enostavna, a vložiti bo treba nekaj več moči, da jih dobimo iz objema naprave. Mimogrede še omenimo, da smo v dokumentaciji zasledili, da so podprti samo diski Western Digital. To je sicer pričakovana, a ne ravno dobrodošla lastnost, ko pride do okvare.
Domači uporabniki bodo najbolj pogrešali odjemalca za bittorrent, kar bo marsikoga odvrnilo od nakupa. Prenašanje datotek je tako možno samo po protokolu http in ftp, za kar si lahko izdelamo celo urnik in omejimo pasovno širino, ki jo smejo taki prenosi zasesti. Lepo, a to bi pričakovali od bittorrent odjemalca.
Uporabniški vmesnik pride v dveh "okusih". Oba načina sta izvedena prek lahko razumljivih piktogramov. V snovnem vidimo le osnovne nastavitve, primerne za nezahtevne uporabnike, ob preklopu v napredni (advanced) način pa se odprejo številne druge, bolj podrobne nastavitve.
Ob nakupu dobimo tudi pet licenc za programski paket Anywhere Backup, ki ga namestimo na računalnike in z njim izvajamo varnostno kopiranje podatkov na NAS. Dobrodošla je možnost, da podatke kopira le, kadar posamezni računalnik ni zaposlen s čim drugim.
Mionet je plačljiva storitev v lasti Western Digital, omogoča pa deljenje datotek in dostop do računalnikov na daljavo. Z nakupom ShareSpace kupimo tudi del te storitve, s katero se naprava dobro razume. Po prijavi na spletni strani lahko od koderkoli prosto prenašamo datoteke v obe smeri. Za drugi, za marsikoga bolj pomemben del storitve, to je dostop do računalnikov na daljavo, pa bo, žal, potrebno doplačilo.
Hitrost prenosov v krajevnem omrežju pa, po naših meritvah, razočara. Na napravo smo pisali pri povprečni hitrosti blizu 11 MB/s, brali pa z nekaj boljšo, vendar še vedno razmeroma skromno hitrostjo 18 MB/s. Bolje pa se izkaže pri porabi energije, saj pri polni obremenitvi potrebuje le okrog 36 vatov moči.
Če strnemo: ko je izdelek leta 2008 prišel na police, je bil med boljšimi. A v tem času se je na področju NAS naprav zgodilo veliko novega...