Spletna analitika po Googlovo

Ko je Google jeseni 2005 kupil podjetje Urchin Software, ki je bilo zelo znano v svetu analize spletnih obiskov, so se marsikateremu spletnemu upravitelju, pa tudi tržniku, zasvetile oči. Pričakovati je bilo namreč, da bo Google v svojem lastnem slogu kmalu predstavil brezplačno (ali vsaj cenovno zelo ugodno) orodje za analizo spletnih obiskov in navad uporabnikov spleta. Druga, malce bolj paranoična ideja nekaterih je bila, da bo Google zmogljivo Urchinovo orodje uporabil zgolj v svojo korist.

Zdaj je že jasno, da imajo tudi ti slednji vsaj malce prav, saj Google logično pričakuje, da se bo po zaslugi tega v sistemu oglaševanja AdWords obrnilo nekaj več denarja. Novembra 2005 je oznanil rojstvo svoje nove storitve Google Analytics. Začetni naval je ponudnika prisilil, da je povsem zaprl nove registracije in uporabniki, željni Googlove analitike, so se lahko postavili v čakalno vrsto. Pred nekaj tedni pa je Google spet začel pošiljati aktivacijske kode.

Storitev je brezplačna, dokler so izpolnjeni določeni pogoji - do 5 milijonov ogledov strani (pageview) na mesec, nato pa Google priporoča, da postanemo aktivni oglaševalec v njegovem sistemu Google AdWords, s katerim je Analytics povsem integriran. Z enim računom pri Analytics lahko sledimo dogajanju na petih spletnih straneh.

Po začetni vzpostavitvi računa nam preostane le še to, kot je navada že pri podobnih spletnih storitvah, da del javascriptne kode prepišemo v izvirno kodo spletne strani in s pritiskom na povezavo še preverimo, ali jo Google pravilno zaznava. Googlovo izčrpno zbiranje informacij o naših spletnih obiskovalcih in njihovih navadah se tako začne.

Googlovi razvijalci so se odločili, da prikažejo poročila po vrstah uporabnikov, ki jih bodo uporabljali. Tako lahko izbiramo med vlogo direktorja (executive), tržnika (marketer) in spletnega skrbnika (webmaster). Marsikoga, ki je vse to hkrati v eni osebi, bo tak pristop motil, še posebej, ker se nekatera poročila podvajajo. Tako (za zdaj) pogrešamo možnost, da bi uporabnik lahko sam nastavil, katera poročila ga zanimajo.

V razdelku poročil za direktorja bomo tako našli splošen pregled nad dogajanjem: skupno število obiskov in pogledov strani, število novih in vračajočih se obiskovalcev, število obiskov glede na izvor po domenah in tudi geografsko s priročnim zemljevidom sveta. Marketinški pogled nam zbira podatke o petih najpogostejših izvorih obiskov, petih najpogostejših ključnih besedah, po katerih so nas obiskovalci našli, in petih najuspešnejših kampanjah. Če imamo v AdWords odprto kakšno kampanjo, tudi vidimo, koliko prometa je bilo na strani narejenega prek plačanih oglasov in koliko po drugih kanalih. Pri analizi vsebine so nam na voljo podatki o najpogostejših vstopnih in izstopnih straneh, pri katerih so obiskovalci vstopali in izstopali, ter podatki o najbolj obiskanih vsebinah na straneh. Na voljo pa nam je tudi poseben pogled na obravnavano spletno stran, kjer vidimo, katere povezave na njej so bile najbolj uporabljane.

Omenili smo že, da se določena poročila podvajajo, zato med "tržnimi" poročili omenimo samo najbolj zanimiva: plačani obiski proti običajnim prek spletnih iskalnikov, analiza iskalnih ključnih besed. Ena bolj zanimivih analiz je tako imenovana "entrance bounce rate", ki nam pove, v koliko primerih so nas obiskovalci zapustili takoj po prikazu vstopne strani.

Pri poročilih, ki so namenjena spletnim skrbnikom, pa naletimo na bolj tehnične podrobnosti o pogostosti spletnih brskalnikov med obiskovalci, o operacijskih sistemih in zaslonskih ločljivostih, ki jih uporabljajo, pa tudi o tem, kakšen je njihov način dostopa do interneta (širokopasovni ali klicni).

Pri večini podatkov lahko izvedemo tudi križne poizvedbe, na primer kakšne brskalnike so uporabljali tisti, ki so imeli zaslonsko ločljivost 1024 × 768, in podobno.

Pri uporabi Analytics se pokaže, da je že pri snovanju strani smiselno vložiti veliko dela in energije v optimizacijo URL naslovov, da so čim bolj všečni iskalnim pajkom. Tudi v Google Analytics bo tako manj zmede, saj nam npr. http://www.podjetje.com/storitve.html v poročilu pove precej več kot http://www.podjetje.com/index.php?option=com_frontpage&Itemid=44. Če nimamo možnosti ali znanja vplivati na to, kako so videti URLji na naši strani, si vseeno lahko pomagamo s filtri po meri, kjer dolge in nepregledne naslove zamenjamo s pomensko jasnejšim besedilom. Na splošno se pokaže, da s filtri lahko postorimo marsikaj. Spletni skrbnik bo najbrž želel izključiti iz analitike vse svoje obiske in podobno.

Če smo prej na svoji strani uporabljali kak drug izdelek za merjenje obiskanosti spletne strani (na primer dodatek za naš priljubljeni odprtokodni sistem CMS), ki nam je prikazoval kar precejšen obisk, nas bo Google Analytics še kar trdno postavil na tla. Zna namreč natančno izločati vse nerelevantne obiske spletnih pajkov in kar je še podobnih "robotkov".

Že ime storitve nam pove, da Google ponuja zmogljivo analitiko spletnih obiskov, to pa je precej več kot zgolj zbiranje informacij za potrebe statistike. Z njo bomo laže ugotovili, kako so uporabniki zašli na našo stran, kako jo uporabljajo, kako lahko izboljšamo njihovo uporabniško izkušnjo in s spletno stranjo več zaslužimo. Kot rečeno, je Google Analytics zmogljivo orodje v rokah tržnikov, ki z zbranimi in tolmačenimi podatki lahko laže načrtujejo oglaševalske akcije, pa tudi v rokah spletnih skrbnikov, ki si s podatki laže predstavljajo, kaj uporabniki na strani iščejo in kakšne so njihove potrebe, ter tako laže načrtujejo spremembe spletnih strani.

Google Analytics

Kaj: Brezplačno orodje za analizo vedenja spletnih uporabnikov.

Ponudnik: Google, www.google.com.

Za: Cena, zmogljivost, izčrpnost poročil.

Proti: Neprilagodljivost uporabniškega vmesnika.