Spletna pisarna
Razširjenost širokopasovnih povezav in vse več ljudi s stalno, hitro povezavo v internet začenjajo razbijati nekatere uveljavljene vzorce rabe računalnikov. Namenski programi se počasi, a vztrajno selijo v splet.
Seveda je od vrste namenskega programa odvisno, ali je njegova presaditev v spletno okolje sploh smiselna in zatem tudi, ali je pri današnjem stanju tehnologije sploh mogoče narediti udobno različico spletnega programa. Nekatere zmožnosti računalnika so kot ustvarjene za splet. Denimo branje e-pošte. Vendar je tehnološki razvoj brskalnikov šele nedavno omogočil, da so tudi po uporabniški izkušnji spletni odjemalci za e-pošto postali primerljivi svojim namiznim tekmecem.
Največ razburjenja je povzročila že stara in razmeroma uveljavljena tehnologija, ki pa je z novim poljudnim imenom "Ajax" (asinhroni javascript in XML) [1] začela razburjati množice uporabnikov in (spletnih) programerjev. Ajax ne prinaša nič razburljivo novega, le končno je uporabnike soočil z zmožnostmi, ki jih spletni brskalniki ponujajo že vse od pohoda "dinamičnega" HTML, ki sta ga predstavila tedaj vodilna spletna brskalnika (IE in Netscape) v svojem četrtem rodu že davnega leta 1997. Ravno zaradi potenciala dinamičnega spletnega vmesnika, ki je grozil kot nova podlaga za namensko programje, je Microsoft napel vse sile, da je dohitel in pozneje skoraj izrinil tekmece s področja spletnih brskalnikov. Za potrebe lastnega namenskega programa pa je pozneje v zakladnico spletnih tehnologij vrinil še zanimiv gradnik "XMLHttpRequest", ki so ga hitro povzeli tudi drugi bolj razširjeni brskalniki, in rodil se je Ajax. Omenjeni gradnik spletnim programerjem omogoča, da osvežijo del strani, ne da bi se ta znova naložila v celoti. Vse to je bilo, kot rečeno, mogoče že leta 1997, le namesto posebnega gradnika je bilo treba uporabiti nevidni okvir (frame).
Splet pa je bil že od rojstva mišljen kot interaktivni medij. Kot je nedavno v svojem svežem e-dnevniku (weblog) zapisal njegov izumitelj, Tim Berners-Lee [2], je šele nedavno začel znova kazati svojo zamišljeno naravo, do danes se je namreč večidel uporabljal zgolj kot še en medij za objavljanje, torej bolj ali manj enosmerno komunikacijo. Splet 2.0, o katerem se veliko govori te dni, pa v osnovi ponazarja prav na novo odkrito interaktivno naravo medija, ki vsem zainteresiranim omogoča povsem nove načine sodelovanja pri ustvarjanju, objavljanju in posodabljanju informacij. Eden najmogočnejših primerov novega spleta je enciklopedija Wikipedia, ki pa že kaže tudi nekatere pomanjkljivosti modela (pre)širokega sodelovanja. Kakorkoli že, programi ali, bolje rečeno, uporabne storitve se selijo v splet in tega ne bo mogoče zaustaviti, pričakujemo pa lahko ne le prenos obstoječih namenskih programov, temveč predvsem nove, veliko bolj razburljive storitve. Oglejmo si nekaj danes najboljših rešitev.
Preglednica
Ko že govorimo o primernosti posameznih namenskih programov, znanih z računalniškega namizja, v spletu, bi le stežka pomislili na preglednico (spreadsheet), a sodobni spletni brskalniki so ji kos, kot dokazuje brezplačna spletna storitev Num Sum [3]. Kot večina spletnih storitev danes je tudi Num Sum trenutno v dolgotrajnem preizkušanju (beta), a to ne pomeni, da ni uporaben. Seveda se moramo takoj sprijazniti s tem, da je spletna preglednica namenjena predvsem dvojemu: hitremu preračunavanju med množico števil, kadar ni pri roki drugega kakor spletni terminal (PC v kakšni spletni kavarni ali pa, recimo, dovolj sodoben prenosni telefon), in pa predvsem sodelovanju! Kdor bo torej pri Num Sum iskal napredne funkcije in nadvse udobno delo, naj ga raje niti ne pogleda. No, vsaj dokler spletni brskalniki ne posvojijo še kakšne naprednejše tehnologije, npr. SVF.
Kljub vsemu pa izdelek zadovoljivo deluje. Je brezplačen, za hitre izračune pa se nam ni treba niti prijavljati. Prijava, ki je brezplačna, je sicer dobrodošla, saj z njeno pomočjo izdelane preglednice lahko shranimo na osrednjem mestu za dlje časa in povabimo znance, da sodelujejo pri njeni pripravi, bodisi dejavno z urejanjem bodisi zgolj s komentarji. Num Sum nam ponuja celo povezavo, s katero zmoremo novo izdelano preglednico hitro objaviti na spletišču skupinskih zaznamkov del.icio.us (več o njem v nadaljevanju) ali v lastnem e-dnevniku.
Num Sum je spletna preglednica, namenjena predvsem sodelovanju.
Num Sum omogoča preprost uvoz podatkov prek odložišča. V izbranem namiznem programu označimo in skopiramo blok podatkov, zatem pa ga prilepimo v Num Sumovo vnosno polje. Ker večina programov podatke loči z oznakami za tabulator in novo vrstico, jih bo Num Sum primerno uvozil, za vsak primer pa lahko izberemo tudi drugačno ločilo (npr. podpičje, če smo podatke prenesli iz datoteke CSV). Poskrbljeno je tudi za izvoz, Num Sum nam lahko izdela s tabulatorji ali podpičji ločeno besedilo (spet za prenos prek odložišča) ali pa vse skupaj zapakira v lično tabelo HTML. Možno je tudi tiskanje; spet num Sum pripravi ogled v HTML, ki ga s pomočjo brskalnika natisnemo.
Kot rečeno, poglavitna prednost Num Sum je možnost izdelave "socialnih" preglednic, pri katerih sproti sodeluje več ljudi. Na domači strani storitve tako lahko celo spremljamo zadnje (javne) preglednice, poleg tega pa je na voljo tudi seznam zanimivih zgledov rabe.
Urejevalnik besedil
Za razliko od preglednice, ki terja precej inovativnosti, je urejevalnik besedila v spletnem brskalniku mogoče razviti razmeroma preprosto. Spet gre zahvala Microsoftu, ki je zaradi potreb določene lastne spletne storitve v IE 5.5 vgradil urejevalnik vsebine, ki ga je bilo mogoče krmiliti s skriptno kodo. Danes je urejevalnik za oblikovano besedilo sestavni del praktično vseh brskalnikov v široki rabi in navadno ga aktivira že ustrezna oznaka v kodi HTML ali pa ena sama programska vrstica v javascriptu.
Urejevalniki so omogočeni s spletnim brskalnikom in nekaj kode v javascriptu. Na sliki je demonstracija FCKeditorja.
Demonstracija zmožnosti brskalnikov je prostokodni urejevalnik FCKeditor [4], ki nam lepo prikaže, kako je mogoče z nekaj veziva v javascriptu izdelati zelo bogat spletni urejevalnik. Seveda pa uporaben spletni urejevalnik ne pomeni zgolj možnosti vnosa oblikovanega besedila v določene koščke spletne strani. A vseeno, ker je bilo avtorjem v izhodišču nekoliko lažje, lahko danes v spletu najdemo že zelo zmogljive urejevalnike.
Eden najbolj priljubljenih spletnih nadomestkov pisarniškega programja je prav gotovo Writely [5]. Že njegovi tvorci niso od muh, saj gre za prekaljene programerje, ki so ustvarjali enega najbolj priljubljenih namenskih programov (v ZDA nadvse priljubljeni Quicken, organizator osebnih financ). Writelyju se pozna, da je bil domišljen in dobro izdelan. Ponuja natančno to, kar spletni urejevalnik postavi razred više od namenskih programov. Preprosto lahko uvozi obstoječo vsebino, bodisi v zapisu Worda ali OpenOffice Write, prepozna pa tudi RTF in seveda HTML ter golo besedilo; obljubljajo še podporo WordPerfectu. Po uvozu in pretvorbi v HTML lahko dokument urejamo v zgledno opremljenem spletnem urejevalniku. Ta se seveda v popolnosti nikakor ne more primerjati z namiznimi programi, vendar znova ponuja ključno prednost: izjemno možnost takojšnjega sodelovanja skupine pri tvorbi dokumentov. Writely ponuja napredno revidiranje različic, povabilo drugim k sodelovanju in možnost živega pregleda sprememb, ki jih vnašajo drugi pooblaščeni urejevalci. Dokument lahko objavimo za splošno javnost ali izbrane sodelavce, lahko mu celo pripnemo e-dnevnik za komentarje. Na koncu je mogoč celo izvoz, v obliko Word, OpenOffice, RTF in celo PDF.
Po običaju je tudi Writely še vedno v fazi preizkušanja, vendar ima zanimiv dodatek, t. i. "beta meter", s katerim lahko uporabniki ocenjujejo, ali je izdelek že nared za vsakdanjo rabo. Trenutno mu je pritrdila že skoraj polovica uporabnikov. Žal pa se Writelyju pozna ozadje njegovih tvorcev; z izkušnjami iz finančne industrije že zdaj napovedujejo, da bodo nekatere naprednejše storitve v prihodnosti na voljo le proti plačilu. No, konkurenca vsekakor pride in čas bo pokazal, ali se bodo te storitve lahko preživljale tudi kako drugače, npr. z oglasi.
Writely je zelo zmogljiv in priljubljen pripomoček za urejanje dokumentov, izkaže se predvsem pri skupinskem delu.
Koledar
Storitve za skupinsko delo so kakor nalašč za prenos v splet. Njihov temelj je nedvomno koledar in tu je ponudba zelo pestra. Tipičen zgled brezplačnega spletnega koledarja, namenjenega predvsem rabi v skupini, pa je Kiko [6]. V osnovi ne ponuja nič posebnega, česar pri koledarjih ne bi že poznali, njegova temeljna prednost je možnost urejanja obveznosti v skupini. Lahko določamo skupne sestanke in samodejno obvestimo vse povabljene, ti lahko vidijo naš koledar in ustrezno prikrojijo lastnega ali prestavijo dogovorjeni zmenek. Prijeten uporabniški vmesnik, poenostavljen in obogaten s prijemi dinamičnega HTML, obeta veliko, vendar avtorje čaka še precej dela, če želijo s Kikom privabiti tudi zahtevnejše uporabnike. Vsekakor pa tudi Kiko trenutno še preizkušajo.
Kiko je spletni koledar, ki obeta, vendar avtorje čaka še precej dela.
Zapiski
Še tako dober programček za vodenje zapiskov nam ne pomaga kaj dosti, če ni vedno pri roki. Glede na široko razprostranjenost dostopa do spleta bi torej lahko pričakovali, da bo tudi zanje na voljo kakovostna storitev. In res, WebNote [7] je tak poizkus.
WebNote ponuja delovni prostor za zapiske, dostopen kjerkoli prek spleta.
Storitev ponuja delovne prostore, v katerih hranimo najrazličnejše zapiske. Delovni prostor ustvarimo preprosto tako, da mu dodelimo ime. Pozneje ga bomo z enakim imenom lahko priklicali nazaj. Na delovno površino dodajamo najrazličnejše zapiske, podobno kot bi lepili priljubljene listke "post-it". Vsak zapisek lahko vsebuje golo besedilo ali poljubno kodo HTML, tako da lahko izdelamo precej razdelane delovne prostore. Žal vgrajenega urejevalnika za HTML WebNote ne podpira, zato smo prisiljeni pisati kodo ročno.
Ima pa WebNote zelo koristno značilnost: delovni prostor namreč lahko shranimo po vsaki spremembi, posamezne različice, ki ponazarjajo njegov razvoj, pa lahko pozneje kadarkoli prikličemo. WebNote ponazarja še nekaj značilnosti sodobnega, dinamičnega HTML, kot je možnost rabe bližnjic na tipkovnici (za npr. hitro prebarvanje zapiska) in tehnika povleci-in-spusti za preurejanje delovnega prostora. WebNote naše zapiske izpostavi tudi skozi kanal RSS, torej jih lahko vključimo v najrazličnejše dveri.
Projekti
Eno izmed podjetij, ki v prenosu "tradicionalne" namizne programske opreme v splet vidi veliko priložnost, je "37signals" [8]. Navajajo, da njihove storitve uporablja že več kot 250.000 uporabnikov in kar nekaj navdušenih izpovedi o preprostosti in revolucionarnosti njihove ponudbe je mogoče prebrati. V čem je skrivnost? Razvijalci so se odločili, da bodo gradili predvsem na preprostosti. Za izgradnjo so uporabil silno prilagodljivo in učinkovito orodje, Ruby on Rails, kar jim je omogočilo hitro prilagajanje izdelkov potrebam uporabnikov.
37signals ponuja več storitev, BaseCamp za vodenje projektov, Backpack za organiziranje podatkov, Writeboard za skupinsko pisanje in Ta-da List za vodenje opravil. Vsi so na voljo brezplačno, vendar sta prva dva nekoliko okrnjena in se tržita predvsem skozi različne naročniške modele.
BaseCamp je nekonvencionalen spletni program za projektno vodenje, ki namesto Ganttovih grafikonov, zapletenih diagramov in preglednic ponuja klepetalnico, skupinske sezname opravil in datotek, časovno sledenje, oglasno desko in skupinsko pisanje. Nekateri uporabniki so navdušeni. Pa ne le ti, Basecamp in Backpack sta prejemnika nagrade "Best of the Web 2005" revije BusinessWeek. Izdelek lahko za preprosto vodenje enega projekta preizkušamo brezplačno.
BaseCamp ponuja predvsem preprosto rabo. In uporabniki so navdušeni.
Pisarniški paketi
Zaupanje posameznih programerjev v sposobnost razpoložljive spletne tehnologije je tolikšno, da so se lotili kar celotnih pisarniških paketov. AjaxOffice [9] je sicer še v svojih zgodnjih zametkih kot eden izmed projektov na spletišču SourceForge.
Bolj razvit je gOffice [10], ki ponuja kar nekaj storitev: urejevalnik besedil, namizno založništvo, predstavitve in preračunavanje preglednic. Žal so vse še v zametku in zgolj pogojno uporabne. Omenjena storitev želi pomagati uporabnikom predvsem s številnimi vnaprej pripravljenimi predlogami, zaradi česar omejitve današnjih spletnih vmesnikov niso tako očitne, končni rezultat pa je lahko ličen in hitro dokončan.
gOffice ponuja precej, vendar storitve še niso primerne za zahtevnejšo rabo.
Verjetno najpopolnejša brezplačna spletna pisarna danes pa je ThinkFree Office [11]. No, ta popolnost ima svojo ceno, ThinkFree je namreč večinoma razvit v javi. To pomeni, da bomo na prvi zagon izbrane storitve čakali kar nekaj časa, saj se mora v naš sistem prenesti večja količina programske kode in podpornih datotek, če nimamo nameščenega javanskega izvajalnega okolja, pa tudi to. No, počakati se izplača, saj dobimo skoraj popoln klon namizne pisarne, neverjetno podoben Microsoft Office XP, tako po videzu kot po zmožnostih. Prednosti ThinkFree so predvsem neverjetna podobnost konkurenčni namizni pisarni, skupaj z rabo enakih zapisov datotek, neodvisnost od podlage (potrebujemo pa javo) in osrednja shramba podatkov, brezplačno je dobimo 30 GB, mogoče pa je dokupiti še več.
Spletne storitve
Seveda pa je splet predvsem kraj številnih inovacij. Ko postaja vse bolj interaktiven medij, se v njem porajajo nove in nove storitve, ki na namizju preprosto nimajo smisla. Primer take so "socialni" zaznamki del.icio.us [12]. Klasični zaznamki so od prihoda resnično učinkovitih iskalnih storitev postali pravzaprav nepotrebni. Povsem drugače pa je, če jih oblikuje skupnost uporabnikov.
Na omenjenem spletišču lahko vsak trenutek najdemo cel kup zanimivih povezav, ki so urejene po ocenah uporabnikov, ti pa o njih puščajo tudi številne komentarje. Rezultat je nadvse zanimiv in silno uporaben, tako da so začeli storitev v svoje okolje vključevati že sodobni spletni brskalniki (npr. Flock [13]).
In zdaj nekaj povsem drugačnega
Kot zgled in obet storitve prihodnosti omenimo še TTS (Text-To-Speech) [14]. Gre za raziskovalni projekt podjetja AT&T, ki omogoča izgovarjanje besedila v različnih jezikih z neverjetno zvestobo. Podprti so ameriška in britanska angleščina, francoščina, nemščina in španščina, za večino jezikov pa imamo na voljo celo različne glasove. Spletna storitev sprejme besedilo in vrne zvočni zapis, ki posredovano besedilo izgovori s prijetnim glasom. Samo zamislimo si že danes izvedljiv, in to razmeroma preprosto, primer integracije, ki poveže spletno storitev prevajanja, TTS in prenosni telefon. Sredi Nikaragve bi se lahko brez težav sporazumevali z domačini, pa čeprav znamo le angleško.
Viri
[1] "Ajax: A New Approach to Web Applications" (http://www.adaptivepath.com/publications/essays/archives/000385.php)
[2] "So I have a blog" (http://dig.csail.mit.edu/breadcrumbs/node/38)
[3] Num Sum, spletna preglednica (http://numsum.com/)
[4] FCKeditor, spletni urejevalnik (http://www.fckeditor.net/)
[5] Writely, spletni urejevalnik (http://www.writely.com/)
[6] Kiko, spletni koledar (http://www.kiko.com/)
[7] WebNote, spletni zapiski (http://www.aypwip.org/webnote/)
[8] 37signals, ponudniki spletnih programov (http://37signals.com/)
[9] AjaxOffice, projekt spletne pisarne (http://ajaxoffice.sourceforge.net/)
[10] gOffice, spletna pisarna (http://www.goffice.com/)
[11] ThinkFree, spletna pisarna v javi (http://online.thinkfree.com/)
[12] del.icio.us, skupinski zaznamki (http://del.icio.us/)
[13] Flock, drugačen spletni brskalnik (http://www.flock.com/)
[14] TTS, raziskovalni projekt izgovarjanja besedila (http://www.research.att.com/projects/tts/demo.html)