Splošni poslovno usmerjeni jezik
Programski jezik COBOL še danes poganja aplikacije v številnih podjetjih sveta. Gre za zanesljive programske izdelke, ki jih odgovorni ne želijo menjati, zato njihovo število ostaja isto. Povsem drugače je na strani razvijalcev, ki jih je iz leta v leto manj. Ker vsi ti številni programi potrebujejo vzdrževalce, se ne čudimo oglasom, ki Cobol programerjem v Nemčiji obljubljajo 150.000 evrov letne plače in več. Neuničljiv programski jezik je namreč zelo star, zato zgodbo o njegovem nastanku začenjamo daleč v preteklosti.
Leta 1906 se je premožni družini v New Yorku rodila Grace Brewster Murray Hopper. Bila je najstarejša izmed treh otrok. Njen oče Walter Murray je bil zavarovalniški posrednik, njena mati Mary Van Horne pa je gojila strast do matematike, ki jo je prenesla na svojo hčerko. Starša sta verjela, da Grace in njena sestra zaslužita enako kakovostno izobrazbo kot njun brat. Otroštvo Grace Hopper je bilo polno radovednosti in raziskovanja. Poletja je preživljala v družinski koči ob jezeru Wentworth v New Hampshiru, kjer se je igrala z bratranci in s sestričnami. Že kot otrok je kazala zanimanje za stroje. Pri sedmih letih je razstavila svojo budilko, da bi razumela njen mehanizem, in nato še preostale ure v hiši, preden je njena mati opazila, kaj počne.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Programski jezik COBOL še danes poganja aplikacije v številnih podjetjih sveta. Gre za zanesljive programske izdelke, ki jih odgovorni ne želijo menjati, zato njihovo število ostaja isto. Povsem drugače je na strani razvijalcev, ki jih je iz leta v leto manj. Ker vsi ti številni programi potrebujejo vzdrževalce, se ne čudimo oglasom, ki Cobol programerjem v Nemčiji obljubljajo 150.000 evrov letne plače in več. Neuničljiv programski jezik je namreč zelo star, zato zgodbo o njegovem nastanku začenjamo daleč v preteklosti.
Leta 1906 se je premožni družini v New Yorku rodila Grace Brewster Murray Hopper. Bila je najstarejša izmed treh otrok. Njen oče Walter Murray je bil zavarovalniški posrednik, njena mati Mary Van Horne pa je gojila strast do matematike, ki jo je prenesla na svojo hčerko. Starša sta verjela, da Grace in njena sestra zaslužita enako kakovostno izobrazbo kot njun brat. Otroštvo Grace Hopper je bilo polno radovednosti in raziskovanja. Poletja je preživljala v družinski koči ob jezeru Wentworth v New Hampshiru, kjer se je igrala z bratranci in s sestričnami. Že kot otrok je kazala zanimanje za stroje. Pri sedmih letih je razstavila svojo budilko, da bi razumela njen mehanizem, in nato še preostale ure v hiši, preden je njena mati opazila, kaj počne.
Pionirka računalništva Grace Brewster Murray Hopper se je v zgodovino zapisala kot mati programskega jezika COBOL. Danes je »Grace Hopper« razvojno ime ene izmed generacij NVidiinih čipov.
Izobraževala se je na zasebnih dekliških šolah v New Yorku, nato pa leta 1924 vstopila na Vassar College, kjer je študirala matematiko in fiziko ter diplomirala leta 1928. Podiplomski študij je nadaljevala na Univerzi Yale, kjer je leta 1934 doktorirala iz matematike. Leta 1930 se je poročila z Vincentom Fosterjem Hopperjem, učiteljem angleščine na Univerzi v New Yorku. Kmalu zatem je začela poučevati matematiko na Vassar Collegeu, kjer je ostala do leta 1943. Ko so ZDA vstopile v drugo svetovno vojno, se je želela pridružiti vojski, vendar je bila zaradi starosti in telesne teže neprimerna za vpis. Kljub temu ji je uspelo prepričati pomorsko rezervno enoto, da so jo sprejeli, in leta 1943 se je pridružila ameriški mornarici.
Hopperjeva je bila ena izmed prvih treh oseb, ki je na harvardski univerzi programirala računalnik Harvard Mark I.
Po zaključku šolanja na Midshipman’s School je bila Hopperjeva dodeljena projektu za izračune v okviru Bureau of Ordnance Computation na harvardski univerzi. Od leta 1944 je delala na računalniku Harvard Mark I, kjer je postala tretja oseba, ki je programirala to napravo. Leta 1946 je zapustila aktivno vojaško službo, a je ostala v mornariški rezervi in nadaljevala delo na Harvardu kot raziskovalna sodelavka, kjer je razvijala računalnike Mark II in Mark III. Leta 1949 se je pridružila podjetju Eckert-Mauchly Computer Corporation kot višja matematičarka in sodelovala pri razvoju prvega komercialnega računalnika UNIVAC. Leta 1952 je razvila prvi delujoči prevajalnik (compiler) A-0, ki je matematične ukaze prevajal v strojno kodo. Ta je naletel na številne dvomljivce, ki so verjeli, da so računalniki namenjeni zgolj aritmetičnim operacijam. Kljub dvomom kolegov je vztrajala pri zamisli, da bi programe pisali v običajnem jeziku namesto simbolov. Njena ekipa je razvila FLOW-MATIC, prvi programski jezik, ki je uporabljal besedne ukaze. Ta je bil predhodnik slovitega jezika COBOL (Common Business Oriented Language), ki je postal temelj poslovnega računalništva. COBOL je omogočil širšo uporabo računalnikov, saj je bil dostopen tudi ljudem brez inženirskega ali matematičnega znanja.
COBOL je kratica za »Common Business Oriented Language« oziroma Splošni poslovno usmerjeni jezik.
COBOL je programski jezik, ki ga je leta 1959 razvila skupina vladnih in poslovnih organizacij, znana kot Conference on Data Systems Languages (CODASYL). Nastal je kot del pobude ameriškega ministrstva za obrambo, razvit pa je bil v času, ko je vsaka računalniška znamka uporabljala svoje lastne programske jezike. Kmalu po tem pa se je pojavila ideja o razvoju skupnega jezika, ki bi bil uporabniku prijazen in bi deloval na različnih računalnikih ne glede na proizvajalca. Prvi testi so bili uspešni, COBOL so praktično preizkusili na dveh različnih računalnikih leta 1960. Takrat so izdali tudi prvo različico programskega jezika, sprva kot začasno rešitev, vendar je ministrstvo za obrambo kmalu prepoznalo njegovo uporabnost in zahtevalo, da ga podpirajo vsi proizvajalci računalnikov. Leta 1968 je COBOL postal standardiziran programski jezik, nato pa so sledile številne posodobitve, kot so COBOL-61, COBOL-68, COBOL-74 in COBOL-85.
COBOL je bil zasnovan z namenom, da bi bil dostopen širokemu krogu ljudi, vključno z osebami, ki niso programerji, saj so ga lahko ljudje naučili v dveh do treh tednih. Ključna elementa, ki sta ločila COBOL od drugih programskih jezikov, sta bila njegov uporabniški pristop in sposobnost, da se koda enostavno ponovno uporablja. COBOL je bil standardiziran leta 1968 in je od takrat doživel več revizij, vključno s prehodom v objektno usmerjeni jezik. Objektno usmerjeno programiranje in grafični vmesniki so postali priljubljeni v programerskem svetu okoli časa objave standarda ANS85. Ta interes je bil močno spodbujen z delom raziskovalnega centra Xerox Parc, kjer so razvili jezik Smalltalk in prvi sistem z okenskim vmesnikom. Smalltalk je bil popolnoma objektno usmerjen jezik, kjer je bilo vse obravnavano kot objekt, vključno s primitivnimi tipi, kot so cela števila. Po drugi strani pa sta jezika C++ in Objective-C predstavljala hibridni pristop, saj sta objektno usmerjene koncepte združevala z obstoječim jezikom C. Svet COBOL-a se je hitro prilagodil novim trendom, zato je leta 1987 ISO, standardizacijski odbor COBOL, ustanovil delovno skupino za raziskovanje vključitve objektno usmerjenih konceptov v jezik. Hkrati je podjetje Micro Focus razvijalo prototipe objektno usmerjenega COBOL-a, ki so temeljili tako na delu standardizacijske skupine kot tudi na lastnih raziskavah. Predlagana sintaksa je doživela številne spremembe, h katerim so prispevali strokovnjaki iz Smalltalka in okolja C++/Objective-C. Končna različica je ohranila nekatere elemente Smalltalka, vključno s konceptom razrednega ali tovarniškega objekta, ki predstavlja sam razred in ne njegovih primerov. Ta pristop je bil podoben statičnim metodam v drugih jezikih.
Britansko podjetje Micro Focus je znano predvsem po tem, da omogoča integracijo starih tehnologij (kot je COBOL) z novimi platformami, kar podjetjem olajša prehod na sodobnejše IT-rešitve, ne da bi morali popolnoma opustiti stare sisteme.
Novi standard, objavljen leta 2002, ni dosegel uspeha standarda iz leta 1985. Noben proizvajalec ni v celoti implementiral celotnega standarda, nekatere njegove dele pa so kasnejše različice označile kot neobvezne. Podjetje Micro Focus je vseeno razvilo celovito implementacijo objektno usmerjenih vidikov standarda, ki je bila dobro sprejeta med uporabniki in je postala osnova za kasnejše razvojno orodje Dialog System GUI. Kljub svoji dolgi zgodovini COBOL še vedno poganja mnoge svetovne poslovne aplikacije, vključno z mobilnimi bančnimi aplikacijami, ki temeljijo na podatkih iz COBOL aplikacij, razvitih pred desetletji. Leta 1997 je podjetje Gartner ocenilo, da je kar 80 odstotkov svetovnega poslovanja temeljilo na COBOL-u.
COBOL, programski jezik iz let prejšnjega stoletja, je še vedno hrbtenica mnogih ključnih sistemov ameriške vlade, vključno z Upravo za socialno varnost (SSA), davčno upravo (IRS) in zdravstvenimi programi, kot sta Medicare in Medicaid. Podobno je stanje tudi v Evropi. Kljub starosti in pomanjkljivostim je COBOL še vedno široko uporabljen zaradi svoje zanesljivosti in učinkovitosti pri obdelavi velikih količin podatkov. Vendar pa so skupaj z dolgoživostjo COBOL-a nastale tudi težave. Ena ključnih težav je pomanjkanje standardizacije pri shranjevanju in obdelavi datumov. To je privedlo do situacij, ko so ljudem brez znanega rojstnega datuma v ZDA samodejno dodelili letnico 1875 ali 1900. Poleg tega številni podatki iz preteklosti izvirajo iz ročnega vnosa, kar povzroča napake in neskladnosti. Podobne težave se pojavljajo tudi drugje, kjer zaradi pomanjkanja financiranja in kadrov primanjkuje posodobitev. V času pandemije covida 19 so imele mnoge zvezne države ZDA težave s sistemom za obdelavo zahtevkov za brezposelnost prav zaradi preobremenjenih programov COBOL. Na splošno je težava predvsem v zvezi z upokojitvijo izkušenih razvijalcev in s pomanjkanjem novih kadrov, ki bi obvladovali COBOL.
COBOL se tako še vedno uporablja v bančnih sistemih in drugih starejših aplikacijah, kjer se dnevno obdelujejo milijoni transakcij. Njegova popolna zamenjava bi bila izjemno zahtevna, poleg tega so ti programi pogosto neločljivo povezani s poslovnimi procesi, ki so se skozi desetletja prilagajali specifičnim potrebam. COBOL bo tako verjetno ostal ključen še desetletja. Namesto popolne zamenjave se zato pogosto uporabljajo rešitve, ki omogočajo delno posodobitev in integracijo s sodobnimi tehnologijami. Tako bodo v prihodnosti še naprej pomembne besede mame COBOL-a, prve ženske z nacionalno medaljo za tehnologijo, ki je vedno trdila, da največji dosežek, na katerega je ponosna, niso programi, ki jih je napisala, ampak ljudje, ki jih je izobrazila.
