Spremembe v telekomunikacijah

Telekomunikacijski prostor, v katerem živimo, je po eni strani navzven nadvse tekmovalen, po drugi pa prepreden s politiko, lobiranjem in zakulisnimi spletkami. Toda to še ne pomeni, da ni občutljiv za zunanje vplive, ki lahko povzročijo velike spremembe. Marsikomu v tej panogi je najbrž vlila strah v kosti napoved, da Google vstopa med ponudnike mobilnih telekomunikacijskih storitev, predvsem dostopa do interneta. Za zdaj resda le v ZDA, a nedavni koraki kažejo na to, da bodo kmalu pristali tudi v Evropi, in to s paketom, ki bo odpravil stroške gostovanja v tujini. Mar se utegne zgoditi, da bodo (ameriški) velikani s področja internetnih storitev tisti, ki bodo prvi odpravili stroške gostovanja, torej pred EU? Ali lahko ob tem nekega dne nadvladajo lokalne operaterje?

Interes spletnih velikanov, kot so Google, Facebook in drugi, je povsem jasen: kupcem ponuditi in prodati čim več storitev in pri tem odpraviti vse ovire, ki so lahko na poti do tega cilja. Z njihovega zornega kota so telekomunikacijske družbe zgolj dostavna cesta za njihove storitve. Cesta pa mora biti čim bolj široka in poceni, da bodo kupci želeli voziti po njej.

Google je že pred časom nakazal, da želi na tem področju spremeniti pravila igre. V ZDA so začeli v izbranih mestih ponujati poceni dostop do interneta prek optike, z razmerjem cena/hitrost, ki je precej boljše kot pri lokalnih tekmecih. Javno je morda še odmevnejša pobuda Loon, s katero internetne povezave delijo z uporabniki prek posebnih balonov visoko v zemeljski orbiti. Google pri tem ni sam, saj se tudi Facebook poigrava z zamislijo ponujanja interneta prek dronov.

Toda najnovejši »eksperiment« je za obstoječe telekomunikacijske operaterje najbolj srhljiv. Google želi postati tako imenovani virtualni operater (MVNO – mobile virtual network operator), ki bo pri lokalnih ponudnikih zakupil proste zmogljivosti ali kar določeno pasovno širino in tržil omrežje kot enotno omrežje, povsod po svetu.

Zanimivo, da novica prihaja na dan ravno v časih, ko je Evropska komisija pripravila hladen tuš in prestavila za konec letošnjega leta napovedano opustitev stroškov gostovanja. Ta naj bi se sicer zgodila, a kasneje, pa morda še v nekoliko drugačni obliki. Po zadnjem predlogu naj bi prebivalci EU sčasoma dobili možnost gostovanja brez dodatnih cenovnih pribitkov, a le do določene kvote prenosa podatkov.

Google in somišljeniki utegnejo prehiteti spolitizirano odločanje evropskih držav, ki vidijo v telekomunikacijskih podjetjih predvsem molzno kravo za pobiranje denarja (tako skozi davke kot lastništva) in spremeniti pravila igre. Sploh če bodo ceno internetnih storitev zaradi odprave gostovanja znižali po vsem svetu, ne samo v EU. Kako se lahko v takem primeru odzovejo evropski telekomi?

Seveda Google in somišljeniki pomembnejšega uspeha ne morejo doseči, če se krajevna telekomunikacijska podjetja ne bodo strinjala in bodo zato odklonila preprodajo svojih obstoječih zmogljivosti. Toda prav tu je trik.

Google zagotovo ne bo gradil lastnih omrežij za mobilno telefonijo, torej zemeljskih baznih postaj, katerih postavitev je prepredena z lokalno zakonodajo in omejitvami. Namesto tega bodo internet ponudili preprosto iz zraka, dovolj veliko število kilometrov nad tlemi, da jurisdikcija posameznih držav ne bo imela vpliva. Vprašanje telekomunikacijskim operaterjem bo postalo sila preprosto: ali nam prodate del svojih zmogljivosti in pri tem lepo zaslužite, ali pa bomo šli mimo vas in vas povozili.

Ne smemo pozabiti, da ima Google v mislih predvsem »internetni signal«, torej ga druge oblike mobilne komunikacije manj zanimajo. Tu ne smemo pozabiti, da Google dostop načrtuje z uporabo množice različnih omrežnih storitev, kot so Wi-Fi, LTE, najbrž tudi satelitske povezave. V združevanju različnih tehnologij ima lahko nedvomno prednost pred sedanjimi telekomunikacijskimi družbami, ki so pretežno omejene na eno tehnologijo, pač zaradi vlaganj v današnja (draga) omrežja.

Pri prebiranju tehničnih lastnosti mobilnih baznih postaj (balonov, dronov) sem naletel na še eno zanimivost, ki utegne biti ključna v telekomunikacijskem svetu prihodnosti. S pametnim nadzorom prometa znajo take postaje preprosto prestavljati na mesta, kjer je zahtevana storitev, ali pa je treba zagotoviti večjo prepustnost. To pa je nekaj, česar današnja omrežja ne morejo zagotoviti, vsaj ne na zahtevo in z racionalno majhnim stroški. Potemtakem eksperimentiranje z baloni in droni le ni igra podjetij, ki imajo preveč denarja.

Google celotni zadevi javno seveda pripisuje precej manjši pomen. Prvi mož oddelka Android je celo izjavil, da gre le za znanstveni projekt, ne pa za načrt komercialno dosegljivega omrežja. Toda osebno temu ne verjamem. Vztrajnost in raznolikost pristopov, ki jih kaže Google, skoraj zagotovo pomeni, da je v ozadju še drugi, precej večji cilj.

Seveda se lahko na poti do cilja še precej zalomi. Zlasti, če se močno vplete politika, o čemer ne gre dvomiti. Toda politika ne skrbi za inovacije, ki povzročajo spremembe, torej bo dolgoročno bržkone zgubila boj. Toliko o tem, kdaj je primeren čas za prodajo telekomunikacijskega podjetja.