Spremembe

Računalništvo je bilo pred (desetimi) leti magična beseda in magična industrija. Vse, kar je od daleč dišalo po računalništvu, se je prodajalo kot vroče žemljice (celo knjige, katerih prodaja sicer že tradicionalno vsako leto upada), nova računalniška podjetja pa so rasla kot gobe po dežju. In da, tudi računalniški sejmi, kot so Cebit, Comdex in pri nas Infos (ter še prej Sodobna elektronika), so privabljali nepregledne množice mladih nadebudnežev, pa tudi svežih poslovnežev, ki so iskali nove poslovne povezave.

Na računalništvo se je spoznal že prav vsak "mulc", ki je svoje "znanje" uspešno izkoristil za pisanje raznih poslovnih programov za podjetja, ki teh znanj niso imela. Priznam, tudi sam sem bil med njimi, in danes mi je kar nerodno, ko pomislim, kako amaterske "računovodske" programe sem takrat za kar spodobne denarje prodal dokaj velikim in resnim podjetjem.

Danes so časi, tudi pri nas, drugačni. Računalništvo je sicer še vedno ena izmed najperspektivnejših gospodarskih panog, računalnikarji pa so še vedno zelo iskan kader, ki ga je vedno premalo in je zato nadpovprečno dobro plačan. Pa vendar je čas naredil svoje in računalništvo se je zresnilo oz. "konsolidiralo", kot se temu bolj moderno reče. Morda najboljši pokazatelj tega je oglasni trg, kjer je očitno, da je množico majhnih podjetij in podjetjec zamenjalo kar nekaj velikih podjetij, ki so bolj ali manj specializirana. Za distribucijo, za sistemske integracije... Le tistih za maloprodajo je zelo malo ali skorajda nič... Vedno manj je garažnih, one-man-band podjetij, ki so včasih imela ambicije zrasti, pa so propadla, se raje prepustila nakupu večjega podjetja ali pa se sprijaznila s svojim krogom stalnih strank, ki je dovolj velik za vzdrževanje posameznika in morda še njegove družine. Mimogrede, pogled v kako hrvaško ali celo srbsko računalniško revijo hitro pokaže, da se tam tak preskok še ni zgodil. Pa se bo, zagotovo.

Da so časi drugačni, kaže tudi to, kako danes večinoma kupujemo računalnike. Včasih je bil edini način nakup sestavnih delov (najprej celo v tujini) in sestavljanje le-teh v domači garaži. Nato so na trg vstopili veliki (IBM, HP, Fujitsu Siemens) in ponudili že sestavljene računalnike. Temu so se hitro prilagodili tudi domači "izdelovalci" in svoje sestavljenke ponudili v prodajo tudi manjšim garažnim podjetjem. Danes je to prevladujoči način nakupa računalnikov, pri domačih uporabnikih pa lahko opazimo še en trend - nakup v supermarketih. Le še največji računalniški navdušenci se odločajo za nakup v računalniških podjetjih, večina računalnikov se namreč proda kar tam, ob kruhu. Še več, celo vse več podjetij se za manjše nakupe odloča kar po tej poti. Veliko hitreje je namreč skočiti po tiskalnik v supermarket, kot ga naročiti pri dobavitelju, plačati predračun in se potem za dobavo obrniti na kurirsko službo, ki bo kupljeni izdelek pritovorila v podjetje. Vsaj če govorimo o manjših podjetjih in manjših nakupih, pri večjih imajo seveda ključno besedo sistemski integratorji.

Da, magična beseda v računalništvu je danes "storitve" in/ali "sistemski integrator". Nekoč največje računalniško podjetje na svetu, IBM, se je tega med prvimi zavedelo in po nekaj letih preobrazbe spet prišlo na prvo mesto, tokrat po zaslugi storitev, medtem ko so oddelke za izdelavo osebnih računalnikov in osebnih računalnikov raje kar prodali. Kitajcem. Enako velja tudi pri nas. Med najbolj cenjenimi računalniškimi podjetji pri nas so sistemski integratorji, med najbolj vpadljivimi nakupi na trgu so nakupi, ki zadevajo sistemske integratorje. No, trenutno je najaktualnejša pričakovana prodaja podjetja oz. blagovne znamke Amis, drugega največjega ponudnika interneta pri nas. Poteza njegovega lastnika pravzaprav ne preseneča - vložki v to dejavnost so in morajo biti namreč zelo veliki, še posebej pri nas, ko je mogoče z največjim ponudnikom tekmovati le s silno nizkimi, skorajda ničelnimi cenami. Po drugi strani je zanimivo, kako ta isti lastnik vidi (svojo) prihodnost - z ustanovitvijo podjetja Air (www.air.si), ki bo uporabnikom ponujalo brezžični dostop do interneta in nasploh omrežij.

Ne nazadnje je računalniško sfero zelo spremenil tudi, ali pa predvsem, internet. Uporabniki danes informacije iščejo, včasih kar predvsem, v internetu. Tu gre iskati težave, ki jih imajo podjetja, ki ponujajo računalniško literaturo; isto, ki je pred leti šla za med... In seveda bolj očitne težave sejemskih organizatorjev. Ti se sprememb že dalj časa zavedajo, saj jim je že dolgo jasno, da je denar predvsem v poslovnih obiskovalcih in državnih institucijah, ki jih ponavadi prav nič ne zanimajo razstavljene stojnice z miškami in grafičnimi karticami. Spomnimo se, da se je Infos "že od nekdaj" trudil postati bolj ali manj dogodek, usmerjen v strokovna predavanja, pa mu to nikoli ni čisto uspelo. In spomnimo se tega zdaj, ko so bile priprave na letošnjo Hevreko (Hevreka je nastala iz Infosa in Sodobne elektronike) opuščene, oz. prestavljene na oktober. Češ da je treba še nekaj časa, da bi se preoblikovala v razvojni dogodek. Morda res, toda zgoraj podpisanega to sumljivo spominja na (dokončno) zadnji Comdex, na katerem je poslušal na las podobne izjave...

Kakorkoli, to, da je sejemskim prireditvam usojeno preživeti, dokazuje letošnji CeBIT, o katerem obširno poročamo. Obiskalo ga je sicer manj ljudi, kot so jih pričakovali organizatorji, a se število razstavljalcev veča, prihodnost sejma pa nikakor ni ogrožena. Kot sem nekoč že zapisal, uspevajo tudi specializirane prireditve, ki jih organizirajo velika podjetja. V tej številki si tako lahko preberete obširno reportažo s pomladnega Intelovega razvojnega foruma (IDF). Zanimivo bo morda prebrati tudi reportažo iz japonskega "električnega mesta", ki ga je obiskal Nikolaj Pečenko in tudi osebno ugotovil, da je japonski trg računalniške strojne opreme veliko naprednejši od evropskega oz. slovenskega.

Magična beseda v računalništvu je danes "storitve" in/ali "sistemski integrator". Nekoč največje računalniško podjetje na svetu, IBM, se je tega med prvimi zavedelo in po nekaj letih preobrazbe spet prišlo na prvo mesto, tokrat po zaslugi storitev, medtem ko so oddelke za izdelavo osebnih računalnikov in osebnih računalnikov raje kar prodali. Kitajcem.