Srebrna kocka

Mlado podjetje Pano Logic omogoča selitev namiznih računalnikov v podatkovne centre, s čimer se močno zmanjša strošek upravljanja osebnih računalnikov v poslovnem okolju, ne da bi bili uporabniki zaradi tega prikrajšani. Začenja se obdobje pravih virtualnih PCjev.

Zgodba o osebnih računalnikih v poslovnem okolju je pravzaprav enaka že od samih začetkov. Osebni računalniki so super, saj ponudijo prilagodljivost posamezniku in delovnemu mestu, pa tudi razmeroma visoko zmogljivost za nizko nabavno ceno strojne opreme. Toda zgodba se precej spremeni, brž ko imamo v podjetju že malo večje število računalnikov. Vse te računalnike je treba vzdrževati, vanje nameščati programsko opremo, popravke zanjo, skrbeti za nastavitve okolja, pametni pa delajo tudi varnostne kopije krajevno shranjenih vsebin. K temu moramo dodati še vse spremembe, ki jih uporabniki sami opravijo na računalnikih, in hitro pridemo do stanja, ko je cena strojne opreme le majhen delček celotne cene lastništva osebnega računalnika v delovnem okolju. V takem okolju je teže tudi nadzorovati varnost in zaupnost, saj lahko vsak zaposleni mimogrede prekopira podatke na priročen ključ USB ali pa kar odtuji celoten računalnik, skupaj s podatki.

Pano Manager omogoča povezavo na imenike in navidezne strežnike

Zakaj pa ne bi imeli osebnih računalnikov kar v podatkovnih centrih, kjer so strežniki in je možno za varnost in vse zgoraj omenjena opravila laže, ceneje poskrbeti? Zamisel pravzaprav ni nova, saj že več kot desetletje poznamo terminalske strežnike, kakršni so, denimo, Windows Terminal Server ali Citrix. Toda ali je mogoče vse skupaj narediti še bolj preprosto in po možnosti ceneje?

Tu se v zgodbi pojavi podjetje Pano Logic, mlado podjetje, vendar z izkušenimi veterani iz velikih ameriških računalniških podjetij, ki je ta koncept združilo z drugo vročo tehnologijo - virtualizacijo. Namesto da bi nameščali terminalske strežnike ali pa računalniške rezine, odjemalcem damo na voljo navidezne računalnike, ki delujejo na virtualnih strežnikih. V primeru rešitve podjetja Pano Logic je to družina izdelkov VMware Virtual Infrastructure, po starem VMware ESX. Rešitev deluje tudi v kombinaciji z brezplačnim ESX 3i.

Potrebujemo le majhno srebrno kocko, imenovano Pano Device, ki omogoča uporabnikom uporabljati navidezne stroje v strežniškem okolju. Med navideznimi strežniki in samo napravo je še upraviteljski strežnik, ki skrbi za upravljanje vseh naprav in nastavitev odjemalcev Pano Device. Kajti sam odjemalec je sila preprost, celo bolj kot dosedanji tanki odjemalci ali terminali. Krajevno namreč ne opravlja domala nobenega procesiranja, ne zahteva vzdrževanja sistemske programske opreme (firmware), zagonski čas je praktično trenuten. Preprosto rečeno, lahko na Pano Device gledamo kot na "fizični podaljšek" navideznega računalnika.

Prednosti tega so takoj očitne. Sama naprava je zelo majhna, saj meri 8,8 × 8,8 × 5,1 cm in jo preprosto skrijemo nekam zraven monitorja. V resnici je srebrno svetleče ohišje tako prijetno oblikovano, da je prej okras kot moteč dejavnik na mizi. Sama naprava ima eno samo tipko, ki služi za reset terminala. Vključi se takoj, ko nanjo priključimo napajalnik. V odjemalcu ni treba nastavljati nobenih nastavitev, kot so denimo IP naslovi. V začetku zagona namreč Pano Device objavlja svoj naslov, ki ga ulovi Pano Manager, ta pa mu nato dodeli navidezni računalnik in s tem vse nastavitve.

Na zadnji strani najdemo vse potrebne priključke.

Mere kocke so tako majhne, da se marsikdo nejeverno vpraša, kako vse skupaj deluje in kaj lahko nanjo sploh priključimo. Ko Pano Device obrnemo, hitro opazimo, da vmesnikov pravzaprav ne primanjkuje. Tu so izhod VGA, omrežni vmesnik ethernet, vhod za mikrofon in izhod za slušalke, vgrajen je celo miniaturni zvočnik. Tu so tudi trije vmesniki USB 2.0, ki so povezani z navideznim računalnikom. Dva bomo tipično porabili za miško in tipkovnico, tretji pa je na voljo za različne zunanje naprave. Za poslovno okolje je nadvse koristno, da lahko omejimo, kakšno vrsto naprav USB lahko priključimo gor. Če se omejimo na vmesnike za HID, bodo tipkovnice in miške delovale brezhibno, kopiranje podatkov na ključe USB pa bo onemogočeno. Politiko seveda določamo na strežniku. Preprosto in učinkovito.

Prav podpora številnim napravam USB je ena glavnih prednosti rešitve Pano Logic in predvsem razlog, zakaj so v podjetju v ta namen razvili lasten protokol za prenos podatkov, imenovan Console Direct. Ta omogoča, da lahko originalni gonilniki za Windows (taki, ki seveda delujejo v virtualnem okolju) brez težav komunicirajo z napravami na strani odjemalca. Podprti so tiskalniki, diski, ključi USB, mobilni telefoni, optični bralniki, razdelilniki USB in druge naprave. Za poslovno okolje je predvsem pomembno, da bodo brez težav delovali tudi bralniki črtne kode ter pretvorniki med zaporednimi in USB vmesniki. Pano Device se torej odlično poda tudi na prodajni pult ali drugo zahtevno delovno mesto. Mimogrede, protokol je tudi komunikacijsko učinkovit in med drugim omogoča, da lahko do računalnika pridemo celo prek interneta (rešitev podpira IPSec).

Tako kot Pano Device preseneča s svojo preprostostjo, navdušuje tudi upraviteljsko orodje Pano Manager. Gre za strežnik s spletnim vmesnikom, ki zaznava priključene odjemalce in jih povezuje z navideznimi računalniki. Tu pa imamo več možnosti. Upravitelj lahko na primer določi, da posamezen uporabnik dostopa vselej do istega navideznega računalnika ali pa prvega prostega iz nabora tistih, ki so na voljo. Po potrebi lahko tudi zažene dodaten računalnik na strežniku. V načinu Cloned Collection uporabimo računalnik, ki izhaja iz skupne predloge in nabora programov. Brez težav lahko uporabljamo tudi vse trike navideznih računalnikov, kot je na primer povrnitev navideznega stroja vsak dan na izhodiščno stanje (reset delovnega okolja).

Pano Manager omogoča tudi popravljanje nekaterih napak. Če uporabnik zazna težave in pritisne na edino tipko na napravi, se pokaže nabor možnosti, ki segajo od vnovičnega zagona navideznega računalnika do preklopa na alternativni navidezni računalnik. Zanimiva je tudi možnost, da lahko določimo, da uporabnik dobi podporo za dva zaslona - preprosto priklopimo dve napravi Pano Device, upravitelj pa jih bo povezal na isto namizje.

Najbrž je jasno, da zmogljivost samega računalnika diktira odločitev o razporeditvi sredstev na virtualnem strežniku. Prek konzole le-tega določimo velikost pomnilnika, "lokalnega" in skupnega diska, število procesorjev in največjo procesorsko obremenitev. Za vse skupaj lahko seveda preprosto izdelujemo varnostne kopije. Z malo optimizacije lahko na ta način bistveno bolj racionalno izkoristimo vsa sredstva, s tem pa prihranimo tako pri stroških opreme kot porabi energije. Kajti Pano Device porabi za svoje delovanje manj kot 3 watte. Tudi najbolj skromni namizni računalniki porabijo od desetkrat do dvajsetkrat več. Na tipičen fizični strežnik pa lahko priključimo tudi do 50 navideznih namizij (odvisno predvsem od porabljenega pomnilnika).

S Pano Managarejem določimo politiko uporabe navideznih računalnikov.

V kratkem preizkusu, ki smo ga opravili, smo Pano Device povezali z navideznim računalnikom Windows XP (podprta je seveda tudi Vista) na strežniku ESX 3. Najprej nas je presenetila odzivnost delovanja, saj praktično ni opaziti nobenega zamika, ki bi pričal o izvajanju na oddaljeni strojni opremi ter prenosu slike in drugih elementov prek omrežja. Še več, zvok deluje brezhibno, kot na lokalnem računalniku. Celo video posnetki so večinoma delovali brez težav. Le ko smo predvajanje videa preklopili v celozaslonski način, je količina podatkov očitno začenjala presegati zmožnosti. Toda ne smemo pozabiti, da rešitev Pano Logic ni namenjena večpredstavnosti, temveč predvsem poslovni rabi. Preizkusili smo tudi priklop nekaterih naprav USB, kot so pomnilniški ključi in tiskalnik, pri testnem naboru naprav pa ni bilo niti najmanjše težave.

Zastopnik v Sloveniji za rešitev Pano Logic pričakuje z davkom okoli 423 evrov: to vključuje samo napravo (brez monitorja, tipkovnice in miške) in pripadajočo licenco za upraviteljsko programsko opremo. No, govorimo o zgornji meji cene, saj je ta na enoto odvisna od velikosti projekta.

Za delovanje boste potrebovali še navidezne računalnike in strežnik za Pano Manager. Na prvi pogled rešitev ni nič cenejša od tipičnega osebnega računalnika nižjega razreda iz sosednje trgovine. Toda na prihranke ne moremo gledati zgolj skozi perspektivo materialnih stroškov. Pravi prihranki so, kot rečeno, v nižjih stroških upravljanja, manjši porabi energije, večji varnosti in zanesljivosti delovanja.

Pano Logic je prvi, ki je zakorakal na pot navideznih računalnikov. Nekaj podobnega ponuja sicer tudi sam VMware z reštivijo View (do nedavna VDI, Virtual Desktop Infrastructure), vendar v svoji ponudbi nimajo takih odjemalcev, kot je Pano Device. Drugače povedano, za odjemalca je treba uporabljati osebni računalnik, to pa izniči dobršen del prednosti, ki jih ponudi Pano Logic. Mimogrede, Pano View lahko uporablja tudi VMware View za posrednika povezav. Rešitev danes deluje z izdelki VMware, v načrtu pa je podpora tudi za druge hipervizorje, kot sta Citrixov Xen in Microsoftov Hyper-V.

Več kot očitno pa je, da prihajajo novi časi, ko se bodo računalniki vsaj v poslovnem okolju začeli seliti v podatkovne centre. Tja, kjer so nekoč že bili. Toda tokrat brez večine kompromisov, pri katerih bi uporabnik potegnil kratko.

Pano Logic Pano Device

Kaj: Terminal za virtualne računalnike na strežnikih.

Izdeluje: Pano Logic, www.panologic.com.

Prodaja: SIMT, www.simt.si/pano.

Cena: 423 EUR na terminal (z ustrezno licenco); enoletna podpora 75,84 EUR, triletna podpora 196,8 EUR.

Za: Nizki stroški lastništva, majhne mere, majhna poraba energije, preprosta raba in zamenjava, varnost.

Proti: Združljivost omejena na zmožnosti virtualnega okolja, omejitve pri rabi večpredstavnih vsebin.