Stara šola

Že od prvih previdnih korakov v hladen in logičen svet računalništva si razvijalci razbijajo glavo, kako stroju razložiti, kaj želimo. Kljub neznanskemu napredku se temeljni način komunikacije med človekom in strojem, med ogljikom in silicijem, ni bistveno spremenil. Še vedno sta, tako kot pred pol stoletja, na naših mizah daleč najpogostejša tipkovnica in monitor, pa tudi le na videz mladostna miš, ki bo že naslednje leto srečala Abrahama.

Naši možgani delujejo fundamentalno drugače kot čipovje, zato bo, dokler se ne priklopimo naravnost na korteks, ta komunikacija ostala ozko grlo. Ob treh prej omenjenih najbolj domačih vhodno-izhodnih napravah je moč najti cel kup najrazličnejših poskusov (bolj ali manj) intuitivne komunikacije med nami in stroji. Ena najuspešnejših in najbolj vztrajnih je simulacija uporabe pisala (oz. risala). Torej pradavninskega koncepta risanja z nečim, kar pušča sled, na nekaj, na čemer se ta sled dobro pozna.

Zametki uporabe pisala pri delu z računalnikom segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so na MITu izdelali prvo svetlobno pero (light pen). V šestdesetih so ta peresa postala razmeroma pogosta, v osemdesetih pa so jih prilagodili celo za hišne mlinčke. Vendar je bila ergonomija risanja na televizor v dnevni sobi precej neprijazna, zato so svetlobna peresa nekako utonila v pozabo.

Naraščala pa je priljubljenost grafičnih tablic, ki so danes že zelo blizu pravi stvari. Cenijo jih predvsem ročnega risanja vajeni oblikovalci in umetniki, ki miš kot risarsko orodje iskreno (in upravičeno) sovražijo. Delo še tako izkušenega risarja bo z miško bolj podobno poskusu postlobotomne rehabilitacije kot pa kakovostni risbi.

Vrhunec ponudbe med grafičnimi tablicami so hibridne. To so naprave, ki združujejo klasično tablico in zaslon v enem. To pomeni, da resnično rišemo in pišemo po zaslonu. Logična in privzeta koordinacija oko-roka je na ta način praktično enaka kot pri običajnem prostoročnem risanju. Korak naprej k stari šoli je Wacomova grafična tablica Cintiq 22HD.

Cintiq 22HD v osnovni postavi.

Risalna supermiz(ic)a

22HD si s precej uspešno predhodnico 21UX deli kar nekaj tehnologije. Tablica je obešena na skoraj enako prilagodljivo stojalo (sicer združljivo s standardom VESA). Konstrukcija omogoča prilagajanje naklona iz skoraj vodoravnega položaja v skoraj pokončen (deluje kot običajen monitor). Za določanje kota naklona poskrbita dve "lopatici" za tablico, ki ju stisnemo k sebi, prilagodimo naklon in spustimo. Brez mehanskih delov pa je sistem za obračanje tablice po (na zaslon) pravokotni osi. Tablico preprosto primemo in zavrtimo. Občutek pri vrtenju je rahlo nelagoden, saj je cela tablica (ki ni ravno lahka) obešena le na podnožje in nikakor drugače pričvrščena. A to je le občutek. Ko pozabimo, da zadeva kar precej stane in visi na robu mize, sistem deluje zelo dobro. Ena od težav prejšnje tablice 21UX so bili posebni Wacomovi kabli za video in napajanje. Zaradi nenehnega vrtenja naprave so se žice v kablih kaj hitro pretrgale in le originalni kabli so pomagali. Kablaža pri 22HD je standardna, takšna kot pri vseh drugih napravah.

Kompaktno in prilagodljivo stojalo olajša delo.

Praktično enaka kot pri 21UX je tudi tehnologija zajemanja podatkov na tablici. Za dotik občutljiva površina tablice je prijetno gladka in svetlobno ne preveč odbojna. Pero (tudi iz prejšnje verzije) deluje lepo in pričakovano odzivno. Seveda je moč vse parametre interakcije med peresom in tablico nastaviti, od odzivnosti konice do naklona peresa. Zadevica zazna kar 2048 stopenj pritiska in do 60 stopinjske odklone -- več, kot bi si zaželel še tako izurjen japonski kaligraf. Za takojšen priklic okna z nastavitvami poskrbi tipka na vrhu zaslona. Tako ni treba vsakič iskati ikone na namizju.

Kot smo pri Wacomu že navajeni, je stojalo za pero več kot le to.

Bistvena razlika med prejšnjo različico in 22HD je velikost in oblika zaslona. Tisti HD na koncu imena jasno nakazuje, da je ločljivost 1920 x 1080 pik. Žal pa po številu pik ne gre za kak poseben napredek, saj je imela prejšnja različica ločljivost 1600 x 1200. Razlika je torej bolj ali manj le v formatu: namesto 4 : 3 ima nova tablica format 16 : 9. Ja, pa 22 je približek. V resnici je zaslon velik 21,5 palca. Najpomembnejša pridobitev je velikost za dotik občutljive plasti, ki zdaj sega pošteno čez robove zaslona. To omogoča, da pero res dobro deluje tudi na skrajnem robu zaslona.

Enaka je ostala tudi tehnologija zaslona LCD. To je še posebej moteče, saj pokriva le nekaj več kot 70 % Adobovega barvnega obsega RGB. Glede na to, da bodo tablico uporabljali predvsem v okoljih, kjer so barve ključnega pomena (oblikovalci, retušerji, slikarji, risarji ...), je to še posebej moteče. Pohvaliti pa gre precej velik kot opazovanja, pri katerem so barve in kontrasti še vedno zelo dobri.

Wacomovo tablico zgornjega srednjega razreda smo peljali za testno vožnjo skupaj s Corelovim painterjem 12. Zadeva deluje res odlično in intuitivno. Že po nekajurnem delu se meja med analognim in digitalnim precej zabriše.

Da bi bila tablica karseda prijazna do uporabnika, so pri Wacomu na levo in desno stran dodali dvakrat po osem funkcijskih tipk in še po dve multifunkcijski. S pritiskom na tipko "i" na vrhu zaslona pridemo v (hardverski) nastavitveni menu, kjer lahko prilagajamo funkcije vsake tipke.

Funkcijske tipke bodo še olajšale delo z novo tablico.

Iz enaindvajsetice so prenesli tudi dva drsnika, ki sta zadaj, za tablico, po en na levi in desni strani. Trakova sta občutljiva za dotik in seveda programabilna. Izkažeta se, denimo, pri približevanju ali oddaljevanju slike (zoom), saj je ta način zelo intuitiven. Med tem, ko rišemo, lahko z drugo roko sliko približujemo ali oddaljujemo. Odlično! Ko smo ravno pri rokah: zanimivo, da zadeva ni niti malo prilagojena desničarjem. Povsem enako dobro deluje v obeh vesoljih. Prijazno.

Toda ...

Med poplavo pametnih telefonov in tablic se najočitnejša pomanjkljivost ponuja kar sama: pogrešamo zaslon, ki bi zaznal več hkratnih dotikov (multitouch). Tehnologija je tako razširjena in pričakovana, da je skoraj neverjetno, da je Wacom ni vdelal v 22HD. No, najti jo je v najvišjem razredu, pri tablici 24HD touch, tako da bo v kratkem gotovo pricurljala tudi do dvaindvajsetice. Zaslon 24HD pokriva tudi precej večji gamut: kar 97 % Adobovega barvnega obsega RGB.

Na začetku članka smo omenili, da prav zares pišemo in rišemo po površini zaslona. Žal to ni povsem res. Če želimo zajemati podatke o položaju peresa, je seveda prek zaslona treba dodati za dotik občutljivo plast. Plast je praktično prozorna, a je precej debela in zato za kar nekaj milimetrov oddaljena od dejanske površine zaslona. To pomeni, da se konica peresa nikoli ne bo zares dotaknila narisane pike in bo "lebdela" nad risbo. V Wacomu skušajo to reševati s kalibracijo, a ko rišemo in sliko gledamo z različnih kotov, zadeva odpove.

Kljub trudu izdelovalca pa gre morda največja zamera ergonomiji. Tablice ne moremo uporabljati brez podstavka, saj iz zadnje strani prav nemarno štrlijo kabli. Nujno mora biti pričvrščena na podnožje in dvignjena. Ker je stojalo precej robustno, je tudi povsem zloženo dokaj visoko. Skupaj z debelino tablice to pomeni, da je risalna površina dejansko kakih 10 centimetrov višja od površine mize, torej višine, na kateri smo navajeni delati. To otežuje sedeče delo, kjer smo nagnjeni nad risalo površino.

Pomaga nastavitev višine stola, vendar je to bolj kompromis. Po drugi strani pa je podnožje prenizko za stoječe delo, ki je tudi precej običajno med risarji. To pomeni, da bo za udobno risanje treba malce iznajdljivosti in ljudske tvornosti. Morda prihodnje različice tega razreda dobijo stojalo podobno tistemu, ki ga ima najdražji 24HD.

Kljub tem (manjšim) pomanjkljivostim pa je 22HD izjemno dober izdelek. Uporabnika zelo razvaja in kmalu se izkaže, da naprava zlahka nadomesti analogne medije. Ob tem pa doda vodljivost, udobnost in čarobnost digitalnega. Če pa se vam ne mudi, svetujemo, da počakate na različico, ki podpira (in predvsem izkorišča) hkratni dotik zaslona.

Wacom Cintiq 22HD

Hibridna grafična tablica.

Izdeluje: www.wacom.com.

Prodaja: www.eventus.si.

Cena: 1799 EUR.

Za: Ločljivost HD, intuitivnost, velikost, odzivnost, solidno stojalo, programabilne tipke.

Proti: Zamik med peresom in risalno površino, višina zloženega podnožja, ni multitouch, zaslon.