Stisnimo podatke!
Preizkusni programi, ki jih najdete na našem DVDju
Tokrat smo na Monitorjevem DVD predstavili ključne programe za stiskanje podatkov oz. arhiviranje. Od WinZipa prek WinRARa do zdaj že zelo ostarelega PKZipa. Za nameček smo jim premerili delovanje, tako stopnje stiskanja, ki jo zmorejo, kot hitrosti. Slednje boste najbolje razbrali iz priloženih grafikonov. Vse meritve so opravljene s privzetimi nastavitvami programov, saj dodatni »triki« razmerij stiskanja med programi niso bistveno spremenili, so pa programi z njimi postali bistveno počasnejši.
■ WinZIP je v Microsoftovih Oknih de facto standard med programi za arhiviranje oz. stiskanje podatkov. V zadnjih letih, odkar je Microsoft podporo formatu datotek ZIP vgradil kar v Okna, nekoliko upada, a ob besedici »zip« večinoma še vedno pomislimo na »winzip«. In to kljub temu da WinZIP danes niti približno ne sodi več med najboljše take izdelke.
Na našem preizkusu se je izkazal kot počasen (celo dvakrat počasnejši od konkurence), njegovi arhivi pa so bili v vseh primeri med največjimi, ponekod so od konkurence kar očitno odstopali. So se pa zato avtorji potrudili z dodatnimi zmogljivostmi, kot je neposreden dostop do storitev v oblaku (Dropbox itd.), vgrajeno sodelovanje z elektronsko pošto, avtomatizirana izdelava varnostnih kopij, vgrajen je pregledovalnik datotek in še kaj. Seveda je možna tudi izdelava zaščitenih arhivov, arhivov, ki se samodejno odprejo in razbitje na več majhnih arhivov.
Kje: www.winzip.com
winzip180.exe, winzip180-64.exe
Cena: Preizkusni, 30 dolarjev.
■ WinRAR. RAR je bil prvi večji konkurent »ZIPu« na platformi DOS in se je zelo hitro in učinkovito preselil tudi v Okna (danes ga najdemo tudi na Linuxu, Mac OSX in FreeeBSD). WinRAR je tako še danes eden najučinkovitejših programov za stiskanje oz. arhiviranje, za delo pa uporablja svoj lastni format ARJ. Čeprav razume (bere) tudi druge formate, npr. ZIP, izdeluje le ARJe.
Pohvaliti ga moramo, da zna »govoriti« tudi slovensko, namesti se zelo hitro, zelo hitro se tudi zažene. Za povrh je tudi pri stiskanju datotek zelo hiter, pri preizkusu z datotekami DOC celo daleč najhitrejši. Izdelani arhivi sodijo med najmanjše, čeprav je res, da lahko z nekaterimi konkurenčnimi programi naredimo tudi še manjše.
Odlična lastnost je zmožnost delovanja v ozadju, kar pomeni, da lahko en sam pognan WinRAR v ozadju stiska (ali razširja) več različnih arhivov, saj s pritiskom na gumb sprožimo vedno nove programske niti. Zanimiva je možnost iskanja znotraj arhiva ARJ, pa tudi preverjanje vsebine s protivirusnikom, če imamo nameščenega. Tudi WinRAR nima težav s šifriranjem, izdelavo »avtomatskih« arhivov in razbitjem na več majhnih paketov.
Kje: www.rarlab.com
wrar51b2slv.exe, winrar-x64-51b2slv.exe
Cena: Preizkusni, 29 dolarjev.
■ 7-ZIP je zgled odprtokodnega programa, ki mu je uspelo in je skorajda že zavzel trg. Recept avtorjev je bil preprost – izdelati program za arhiviranje, ki je hiter, učinkovit in zastonj. Vse to so uspešno dosegli, obenem pa poskrbeli še za prevod v množico jezikov, tudi slovenščino. Slovenska je celo spletna domena, s katere si program prenesemo.
Glede učinkovitosti smo bili naravnost šokirani, saj so datoteke DOC, ki jih stisnemo s 7-ZIPom, skoraj 4x manjše od tistih, ki jih naredijo konkurenčni programi, najmanjši pa je tudi arhiv, ki smo ga naredili iz (težko stisljivih) datotek PDF, čeprav razlika ni tako huda. Pri svojem delu je hiter, a ne tako zelo kot WinRAR.
Odprtokodnost, pri kateri sodeluje večje število (zelo navdušenih) avtorjev, se vidi tudi v tem, da je na voljo množica nastavitev stiskanja s smrtniku precej kriptičnimi izbirami (LZMA, število niti, velikost besede …). K sreči niso potrebne, saj program že s privzetimi nastavitvami deluje odlično.
Omogoča tudi šifrirano izdelavo avtomatskih arhivov in več delnih arhivov, za povrh zna odpirati arhive konkurenčnih izdelkov.
Kje: www.7-zip.si
7z462.exe, 7z462-x64.msi
Cena: Brezplačno.
■ Free PDF Compressor. Tokrat se sicer ukvarjamo s programi, ki znajo arhivirati skupke datotek in jih sestaviti v (stisnjen) arhiv, a smo se čisto zaradi popestritve pomudili tudi pri programu, ki je specializiran za stiskanje datotek PDF. In to »stiskanje« opravi na podlagi same interne strukture datoteke PDF oz. jezika postscript, ki ga uporablja za »opis« dokumenta.
Free PDF Compressor
Free PDF Compressor v resnici deluje enako kot Adobov Acrobat, ki mu lahko pred shranjevanjem dokumenta PDF izberemo, v kakšni kakovosti naj bo grafični dokument shranjen. Ali bomo dokument pregledovali le na zaslonu? V tem primeru bo končna datoteka lahko veliko manjša od tiste, ki je namenjena tisku, pa nam bo rabila popolnoma enako dobro, obenem pa zasedla manj diska in/ali prostora v elektronskem predalu.
Naš 52 MB dokument PDF (Monitor, pripravljen za tiskarno) smo z nastavitvijo za prikaz na zaslonu (izbiramo lahko še med nekaterimi drugimi nastavitvami) v treh minutah in pol stisnili na 26 MB.
Kje: www.freepdfcompressor.com
freepdfcompressor_setup.exe
Cena: Brezplačno.
■ WinACE je med preizkušenimi programi nekakšen posebnež. Uporablja namreč lasten arhivski format ACE, a mu z njim ni tako zelo uspelo kot npr. že pred časom WinRARu. Tega se avtorji očitno zavedajo, saj zna program odpirati prav vse konkurenčne arhive in jih celo spremeniti v svoj ACE. In, če želimo, tudi neposredno narediti bolj standardno datoteko ZIP.
Na preizkusu se je odrezal mešano, saj smo stiskanje datotek DOC ocenili kot odlično (prekaša ga le 7-ZIP), pri stiskanju datotek PDF pa je bil nekako v povprečju. Obenem se je izkazal kot najpočasnejši med vsemi konkurenti, še posebej pri stiskanju datotek ZIP, kjer je bil skoraj štirikrat počasnejši od najhitrejšega WinRARa.
Z WinACE lahko datoteke zašifriramo ali razbijemo na več arhivov, zanimivo pa je, da lahko »samodejne« arhive naredimo tako, da se odpakirajo v ukazni vrstici ali v Oknih. In to v različnih jezikih, ki jih izberemo v uporabniškem vmesniku.
Kje: www.winace.com
wace269i.exe
Cena: Preizkusni, 29 dolarjev.
■ PowerArchiver 2013 poskuša svojo »moč« najprej pokazati z velikostjo in počasno namestitvijo, saj smo sprva pomislili, da nameščamo kak Microsoftov Office in ne le običajnega programa za izdelavo arhivov …
Po namestitvi se pohvali s podporo veliko arhivskim formatom, v katere zna pretvoriti že ustvarjene arhive, neposredno pa zna izdelovati le arhive iz družine ZIP. Da je »močan«, dokazuje tudi z veliko dela, ki so ga avtorji vgradili v izdelavo različnih uporabniških vmesnikov, med drugim se lahko odločimo tudi za videz, ki ga uporablja MS Office s svojimi ukaznimi trakovi. In seveda z neposredno povezavo z različnimi storitvami iz oblaka (Dropbox, Google Drive …) ter različnimi načini šifriranja arhivov (podprt je celo OpenPGP). Če želimo, lahko hkrati zaženemo tudi več hkratnih stiskanj oz. razširjanj. In, hej, vgrajeno ima celo podporo zapisovanju na plošče CD in DVD.
Za povrh izdeluje majhne arhive datotek DOC in PDF (čeprav ne najmanjše), hitrostno gledano pa je nekje v povprečju.
Kje: www.powerarchiver.com
powarc140501int.exe
Cena: Preizkusni, 23 dolarjev.
■ PKZip. Dandanes verjetno le še malokdo ve, da WinZIP, ki je postal skorajda sinonim za stiskalnik datotek, ni bil prvi program te vrste na osebnih računalnikih. Prvi je bil v resnici PKArc, izdelek Philipa Katza, ki ga je kasneje nadgradil v PKZip. Žal se je iz DOSa kar predolgo selil v Okna, zato ga je tam gladko in popolnoma povozil novo nastali WinZIP. Vendar se PKWare, programsko podjetje, ki ga je ustanovil Phil, ne da – danes ponuja tudi arhiviranje v Oknih, a tudi za IBMove sisteme mainframe in različne računalnike Unix, med njimi tudi Linux, med njimi tudi Linux za System 390 …
In to je pravzaprav vse, kar lahko povemo o PKZipu, saj različica za Windows v ničemer ne odstopa od konkurence, prej nasprotno. Arhivi, ki jih izdeluje, so med največjimi (še posebej pri stiskanju datotek DOC), obenem pa je tudi med najpočasnejšimi. Res pa je, da lahko arhiv z avtomatskim razširjanjem naredimo tudi tako, da se bo zagnal in odprl tudi na velikem IBMovem računalniku …
Kje: www.pkware.com
pkz142019w32en.exe, pkz142019w64en.exe
Cena: Preizkusni, 25 dolarjev.
■ ALZip. Če ima program za arhiviranje v svojem imenu besedico »Al«, bi sklepali, da omogoča delo z vsemi različnimi arhivskimi formati. In imeli bi skorajda prav. ALZip se pohvali s podporo 40 formatom, čeprav smo ugotovili, da v resnici izdeluje le arhive zip, egg, alz, tar, tbz, tgz, lzh in jar, drugo so podrazličice, oz. jih zna le odpirati.
Navdušeni smo bili, da program na menu, ki se v raziskovalcu odpre s pritiskom na desno tipko miške, namesti hiter vpogled v vsebino datotek ZIP (vendar le ZIP), iskanje po arhivu. Možnost preiskovanja s protivirusnikom in izdelavo »avtomatskih« arhivov pa smo videli tudi že pri konkurenci. Zanimivo, da poleg razbitja arhiva na manjše kose omogoča tudi združevanje v večje arhive.
AlZIP nas je nadvse presenetil s hitrostjo, predvsem arhiviranja težko stisljivih datotek (PDF), saj je bil več kot dvakrat hitrejši od najbližjega zasledovalca. Med najhitrejšimi je bil tudi pri delu z datotekami DOC, a ni tako zelo izstopal. Po drugi strani so arhivi, ki jih izdela, med največjimi.
Kje: www.altools.com/Downloads/ALZip.aspx
ALZip851.exe
Cena: Brezplačno.
Serijska številka: EVZC-GBBD-Q3V3-DAD3.
Stiskali smo:
• 3320 datotek DOC, skupne velikosti 119.686.984 bajtov
• 7 datotek PDF, skupne velikosti 101.149.167 bajtov
Vse meritve so narejene s privzetimi nastavitvami programov.