Strah pred umetno inteligenco

V zadnjem času so pozornost javnosti pritegnile izjave uglednih strokovnjakov, v katerih izražajo svojo zaskrbljenost, že kar strah pred posledicami razvoja umetne inteligence. Opozarjajo, da nenadzorovan razvoj na tem področju lahko  resno ogrozi varnost, nekoč morda celo obstoj človeštva. Bojda hitreje, kot si mislimo. Sliši se, kot da so avtorji izjav preveč gledali znanstvenofantastične filme, a govor je o ljudeh, kot sta Elon Musk, prvi mož uspešnega novega izdelovalca električnih avtomobilov Tesla, in priznani astrofizik, profesor Richard Hawkins. Kot po filmskemu scenariju pa se je na drugo stran postavil Eric Shmidt, prvi mož družbe Google, ki je v zadnjih letih veliko vlagala v razvoj rešitev z umetno inteligenco. Razprava je ta hip videti predvsem zabavna, a če se ozremo v zgodovino in si ogledamo, kako človeštvo ravna z orožjem, energijo, okoljem in naravo, zaskrbljenost morda le ni tako neumestna.

❘❙❚❘❙❘❘  04 - 12 - 2014

Kaj se zgodi, ko združimo računalniške algoritme in biologijo? Temu pravijo bioizdelava (biofabrication), v ozadju pa so orodja in programska oprema, ki omogoča reprogramiranje DNA v živih celicah, s tem pa spremembo obnašanja organizmov. Znanstveniki menijo, da bi to lahko bila osnova za take stvari, kot so denimo materiali, ki se sami popravijo ob poškodbah ali razgradijo v vnaprej določenem trenutku. Omenjajo celo oblačila, ki bi imela zdravilne učinke, nekega dne celo za boj proti raku. Danes se sliši kot znanstvena fantastika, toda prvi koraki in dosežki kažejo, da ni tako.

❘❙❚❘❙❘❘  29 - 11 - 2014

Ponudniki spletnih storitev se vse bolj ogorčeno borijo proti tako imenovanim spletnim robotom, programom, ki izrabljajo storitve in povzročajo celo vdore v uporabniške račune s preizkušanjem različnih kombinacij uporabniških imen in gesel. Toda dosedanji mehanizmi za preprečevanje takih zlorab, kot so varnostni mehanizmi v obliki slikovnih rebusov (captcha puzzles), kjer moramo prepoznati kombinacijo popačenih črk in številk, so za večino uporabnikov, milo rečeno, zelo moteči. Google se je domislil, da bi to nadomestili z ujemanjem podobnih fotografij. Uporabnik bi, denimo, izbral slike muck ali kužkov iz niza ponujenih fotografij, nekaj, kar spletni roboti menda še ne znajo narediti. Toda isti Google je že pred časom prikazal algoritme za samodejno ugotavljanje podobnosti na videz zelo različnih slik. Koga imajo za norca?

❘❙❚❘❙❘❘  07 - 12 - 2014

Microsoft je z nastajajočim operacijskim sistemom Windows 10, kot kaže, zopet ubral pravo smer razvoja, vprašanje pa je, ali bi moral ob tem spremeniti tudi poslovni model. Po nedavnih izjavah predstavnikov družbe lahko izključimo možnost, da bi Microsoft operacijski sistem ponudil brezplačno. Toda v isti sapi so oznanili, da snujejo drugačno cenovno strategijo, kot smo je bili vajeni doslej. Čeprav podrobnosti ne želijo razkriti, se omenja možnost obračuna po porabi, pretežno skozi dodatne storitve, ki jih bo ponudil OS. Ali lahko s tako novostjo presenetijo celotno industrijo?

❘❙❚❘❙❘❘  07 - 12 - 2014

Pametne telefone, zlasti pa tablice, uporabljamo večinoma za prebiranje vsebin, pogosto kot pomožne naprave, ob osebnih računalnikih. Toda njihov vpliv se bo v prihodnje še povečal. Nedavna raziskava kaže, da bo leta 2018 več kot polovica uporabnikov s tablicami in telefoni upravljala vse svoje spletne dejavnosti, ne le prebirala vsebine. To bodo omogočile predvsem nove mobilne aplikacije, ki vse bolje naslavljajo posebnosti in zmožnosti mobilnih naprav.

❘❙❚❘❙❘❘  09 - 12 - 2014

Ob tolikšni količini mobilnih naprav, kot jih je danes v obtoku, odsluženi akumulatorji pomenijo resno ekološko nevarnost. Kaj pa, ko bi zanje našli koristno vlogo tudi po tem, ko jih ne potrebujemo več? Skupina IBMovih raziskovalcev je opravila zanimivo raziskavo in nato celo predlog naprave, ki koristno uporabi na videz odslužene akumulatorje. UrJar je preprosta naprava, ki rabljene akumulatorje spremeni v priložnostne zalogovnike energije, s katerimi lahko napajamo žarnico LED, ventilator ali pa napolnimo telefone, denimo v deželah tretjega sveta, kjer električna omrežja niso tako samoumevna kakor v razvitih delih sveta. Raziskava je namreč pokazala, da okoli 70 % zavrženih akumulatorjev lahko še vedno ponudi dovolj energije za povprečno štiri ure delovanja žarnice LED na dan, in to za dobo vsaj enega leta.

❘❙❚❘❙❘❘  03 - 12 - 2014

Amazon v vsako vas. Spletni trgovec je v pravcati ofenzivi ponudb in zamisli, s katerimi želi prepričati kupce, da bi mu prepustili čedalje večji del svojega življenja (in denarja). Poleg eksperimentov dostave izdelkov s helikopterčki so v ZDA nedavno začeli dostavljati na dom povsem vsakdanje prehrambne izdelke, za povrh dostavijo tudi svežo hrano iz izbranih restavracij. Za nameček načrtujejo povezane storitve, ki za uporabnika štejejo kalorije, ki jih je zaužil s hrano, naročeno prek spletne trgovine. Kje je tu meja zasebnosti?

❘❙❚❘❙❘❘  02 - 12 - 2014

Večina najbolj priljubljenih spletnih storitev je danes pripravljenih predvsem za odrasle uporabnike. Google želi to v prihodnje spremeniti, saj so oznanili, da bodo leta 2015 predstavili otrokom (mlajšim od 12 let) prijazne različice storitev, kot so iskalnik, YouTube in elektronska pošta. Iskalnik bo tako na primer vračal rezultate, ki bodo dali na vrh spletne strani z vsebinami za otroke. Cilj ni zgolj filtriranje otrokom primernih in neprimernih vsebin, temveč spodbujanje ustvarjalnosti. Kako bodo to omogočili, je za zdaj še poslovna skrivnost. Vprašanje pa je, ali bodo zadovoljni starši, ki se že zdaj trudijo odvrniti otroke od pretirane rabe interneta.