Stran s tipkovnico, računalniku narekujmo!

Računalniška pamet je dovolj napredovala, da nas razume, ko govorimo. To se prevede v prepoznavanje govora oziroma pisanje po nareku, kar največji pisarniški paketi že znajo. Za delovanje je zaželena povezava z internetom, rezultati pa segajo od solidnih do zelo dobrih. Začuda to pot Google ni najboljši.

Ob silovitem napredku na področju jezikovnih modelov, ki je bil na naslovnicah lani, bi skorajda pozabili na znanstvenofantastično željo izpred desetletij, ki je vmes postala realnost. Prepoznavanje govora je že dovolj dobro, da računalniki brez težav zapišejo vsako govorjeno besedilo. Nazadnje smo o tem pisali pred skoraj osmimi leti (Tipkanje je mrtvo, naj živi narek, Monitor 04/16), ko je bil nesporni vladar Google Docs. Danes je orodij že več, prav vsa (vključno z Google Docs) pa so boljša, kot je bil Google Docs izpred osmih let.

A ker stare navade umirajo sila počasi, lahko vsaj na simbolni ravni stari naslov razglasimo za napačen. Tipkanje še zdaleč ni mrtvo, čeprav je narekovanje že izpopolnjeno. Članke in knjige bi lahko narekovali, pa tega večinoma še ne počnemo. Malce gre za zakoreninjene navade, malce pa za preprosto dejstvo, da je tipkanje vendarle še hitrejše od narekovanja in kasnejšega popravljanja zapisanega. Oziroma je lahko hitrejše celo od samega branja.

Google Speech-to-Text

Razvijalci aplikacij, ki iz kateregakoli razloga potrebujejo prepoznavanje govora, denimo za glasovno upravljanje, lahko uporabijo že obstoječe rešitve. Tak primer so API Google Cloud Speech-to-Text, o katerih se lahko poučimo na cloud.google.com/speech-to-text. Vsak mesec nam Google dodeli 60 minut brezplačnega prepisovanja, več je treba plačati.

Google pojasnjuje, da je možnosti uporabe več, denimo izboljšana uporabniška izkušnja, pomoč uporabnikom, glasovno upravljanje, transkripcija večpredstavnostne vsebine in podobno. Cene so odvisne od paketa in količine, v grobem pa se gibljejo med 0,4 in 1,6 centa na minuto govora.

Tudi nadzora nad členitvijo imamo pri tipkanju več ali pa se nam tako vsaj zdi – kar je za končno odločitev edino pomembno. Enačba se seveda spremeni, če ne ustvarjamo besedila zaradi besedila, temveč je to le orodje, končni izdelek pa po možnosti uredi še kdo drug. Zdravniki zato že dolga leta narekujejo v diktafon, le da so diktate včasih prepisovali administratorji, danes pa to zna računalnik. Podobno imajo sodišča že od nekdaj stenografe, ki jih bodo v prihodnosti lahko nadomestili računalniki.

Pred osmimi leti je bil Google Docs z naskokom najboljša brezplačna storitev za domačo rabo – profesionalne storitve za zdravnike bomo pustili ob strani –, danes pa je paleta izdelkov bistveno bolj pestra. Osnovno prepoznavanje govora ima vgrajen že Windows, Google Docs in Office 365 znata to prav tako že zelo dobro.

Obstaja še kopica večjih ali manjših programov, aplikacij in pripomočkov, ki znajo podobno. Nekateri domujejo na spletnih straneh, drugi so aplikacije za pametne telefone ali programi, ki jih prenesemo na osebni računalnik. V zadnji skupini so namenski izdelki za specialiste, denimo eGovor za zdravnike in podobno.

Kako smo preizkušali

Pri preizkusu smo se osredotočili na dva glavna dejavnika: preprostost ali kompleksnost uporabe, torej uporabniško izkušnjo, in pravilnost zapisa diktata. Za uporabo sta pomembna oba, saj nam nič ne pomaga popolnoma natančen diktat, če je uporabniški vmesnik okoren in nepraktičen, aplikacija pa se sesuje vsakih nekaj stavkov. Velja tudi obratno, vsak uporabnik pa bo moral presoditi, kaj je zanj osebno pomembneje.

Medtem ko smo preprostost uporabe ocenili opisno, pa smo pravilnost diktata poskusili meriti natančneje. V slovenščini smo uporabili Prešernovo Zdravljico, kot jo bere Stane Sever (www.monitor.si/sever), lansko novoletno poslanico predsednice republike (www.monitor.si/PircMusar) in skeč Gašperja Berganta za RTV v prisrčni savinjščini (www.monitor.si/bergant).

Prepoznavanje angleščine je tako in tako korak više, ker je materiala v tem jeziku preprosto več in ker se razvoj začne s tem, zato tega na posnetkih nismo preverjali, smo pa preverili, kako dobro programi razumejo angleščino, nemščino in švedščino, kot jo bere materni govorec slovenščine, ker je to za naše okolje najpomembnejše (in ker avtor teh vrstic drugih jezikov ne govori tekoče).

Windows 10 in 11

Nove različice operacijskega sistema, torej Windows 11 in tudi že Windows 10, imajo vgrajeno osnovno prepoznavanje govora. To je sicer znala že Cortana, a kaj, ko ta ni več samostojna aplikacija, temveč jo je v Windows 11 nadomestil Windows Copilot. Kakorkoli, prepoznavanje govora lahko v Windows omogočimo v nastavitvah (Settings), kjer vtipkamo Speech in izberemo Turn on speech recognition. Funkcija je na voljo za angleščino, španščino, francoščino, nemščino, japonščino in kitajščino. Nato lahko v poljubnem programu vključimo prepoznavanje besedila tako, da pritisnemo tipko Windows in H. Na vrhu (v Windows 10) ali dnu (Windows 11) zaslona se pojavi okence, ki daje vedeti, da Windows zdaj posluša in bo poskušal pretipkati, kar mu govorimo.

Zamisel je dobra, rezultat pa katastrofalen. Rezultat je bil tako slab, kot da prvič v življenju govorim angleško, saj Windows ni pravilno prepoznal niti ene besede. A izkazalo se je, da tudi ob predvajanju avdioknjige The Wool, ki jo je brala britanska igralka Susannah Harker, Windows ni razumel nič. Čeprav je sproti vestno vpisoval besedilo v Word, Outlook ali karkoli je bilo odprto, je bilo besedilo nesmiselno. Škoda, a prepoznavanje govora v Windows 10 ne deluje niti v angleščini, slovenščine pa tako in tako ne podpira. Naslednji.

V Windows 10 ali 11 lahko vključimo prepoznavanje govora, ki pa deluje slabo.

Microsoft Office 365

V spletni (in tudi lokalni) različici Office 365 ima urejevalnik besedila Word vgrajeno prepoznavanje govora, ki ga dosežemo preprosto tako, da v iskalno polje na vrhu vpišemo Dictate. Pojavi se kratka plavajoča vrstica s štirimi gumbi (Snemaj, Nastavitve, Pomoč, Zapri), kjer lahko izbiramo med 15 jeziki (dasiravno angleščina v različnih državah šteje vsakokrat kot svoj jezik) in še več kot 30 predoglednimi. Med zadnjimi najdemo tudi slovenščino, ki že deluje povsem spodobno.

Ko torej kliknemo gumb Snemaj, je rezultat presenetljivo dober. Word zapisuje besedilo tako v angleščini kot slovenščini, pri čemer po najboljših močeh samodejno vstavlja ločila. Za zdaj je to omejeno na pike na koncu stavkov, občasne vejice in velike začetnice, a že to je nekaj. Lahko pa mu tudi izrecno naročimo, kakšno ločilo naj vstavi, tudi v slovenščini. Rezultat ni slab, a tako v slovenščini kakor angleščini ga še ne bi mogli oddati brez popravkov. Tu in tam zgreši kakšen nenaglašen predlog, zmede ga kakšna enakoglasnica. Še največja zamera pa je nezanesljivost, saj je iz neznanega razloga vmes prenehal delovati in je pomagal le ponovni zagon brskalnika. Izkazalo se je, da je za delovanje potrebna res stabilna internetna povezava, saj je bil slab Wi-Fi tudi že prevelika ovira za narekovanje. Zelo pozitivna je univerzalnost, saj deluje v kateremkoli brskalniku, ne le v Edgeu.

Office je precej dober pri razumevanju slovenščine.

Google Docs

Delovanje v brskalniku omenjamo zato, ker se je konkurent Google, ki nudi narekovanje v Google Docs, odločil storitev zakleniti v brskalnik Chrome. V ostalih ne deluje, funkcija namreč sploh ni voljo. Če pa smo v Chromu, lahko v Google Docs odrinemo v meni Tools in izberemo Voice typing. Odpre se plavajoče okence z ikono mikrofona, kjer s klikom nanj začnemo narek, in možnostjo izbire jezika. Google Docs ima najširši nabor jezikov, med katerimi so tudi vsi pomembnejši evropski, vključno s slovenščino.

Kako narekujejo zdravniki

Sistem proizvajalca Nuance so za slovensko tržišče prilagodili v podjetju Interexport in se danes uporablja pod imenom eGovor. Gre za ozko specializirano aplikacijo, ki širši javnosti zato ni poznana, a jo uporablja približno tisoč zdravnikov po Sloveniji iz skoraj vseh večjih bolnišnic in zdravstvenih domov ter tudi zasebniki. Medtem ko eGovor deluje s prepoznavanjem avdioposnetka, ki ga je diktiral zdravnik, je drugi njihov izdelek Dragon Medical namenjen prepoznavi govora v živo, torej v realnem času. Oba sta prilagojena medicinskemu izrazoslovju, hkrati pa se učita in prilagajata uporabniku (na primer narečju, govornim posebnostim in slogu), da je prepis čim natančnejši.

Narekovanje poteka v standardnih besedilnih oknih (denimo Word 2007 in novejši), Microsoft Rich Text, .NET, WPF in druga. Mogoča je tudi uporaba v informacijskih sistemih in aplikacijah, ki ne podpirajo direktnega narekovanja, saj se tedaj odpre lastno okno. Poleg diktiranja besed sistem razume tudi standardne ukaze, kot so »izbriši to«, »izberi zadnji stavek«, »izberi ta odstavek«. Za hitrejše delo pa je mogoče definirati standardne predloge besedil ali dokumentov.

Googl Docs sicer ne zna samodejno postavljati ločil v slovenščini, je pa pri zapisu natančnejši kot Office 365 in dela manj napak. Angleščina mu gre skorajda brez napak, a tudi v tem jeziku so ločila njegova šibka točka. Tudi splošni vtis je boljši kakor v Officeu 365, saj ni bilo težav z nedelovanjem in s prekinitvami, besedilo se zapisuje z manj zamika, prepis je točnejši. Žal pa deluje le v Chromu in ne zna postavljati ločil, jih pa razume. Klicaj, vprašaj, podpičje, narekovaji in podobno, a spet le v angleščini.

Google omogoča narekovanje le v brskalniku Chrome.

Google Live Transcribe

Mobilna aplikacija, ki izkorišča Googlove sposobnosti, se imenuje Google Live Transcribe. Težko bi si zamislili bolj minimalističen izdelek. Ko odpremo aplikacijo, vidimo le veliko prazno polje, ikono mikrofona in na dnu zaslona zapisan jezik, v katerem poteka narek – tega lahko spremenimo, podprta pa je tudi slovenščina. Ob kliku na mikrofon začne aplikacija poslušati in na zaslonu izpisovati besedilo. To je vse. V nastavitvah lahko spreminjamo še nekaj drugih parametrov, denimo skrijemo kletvice, dodamo posebne besede in podobno, a v osnovi je aplikacija izjemno lična in preprosta. Zapisano besedilo se shrani za tri dni, v tem času pa ga lahko prekopiramo, kamor ga pač želimo. V sami aplikaciji pa ni niti funkcije shranjevanja. Kakovost zapisa je enaka kot v Google Docs, saj bržkone uporablja isto tehnologijo. Google ponuja tudi aplikacijo/tipkovnico Gboard, ki isto funkcionalnost prenaša v tipkovnico za Android telefone.

Dictation.io

Še ena spletna platforma za narekovanje je Dictation.io, ki deluje le v brskalniku Chrome. Za njeno uporabo pravzaprav ni pametnega razloga, saj ne razume ločil, se ne odreže bolje od velikanov in predvsem ima velike zakasnitve. Če posluša strnjeno besedilo, ga je sposobna razčleniti v 15-sekundne odlomke, med katerimi bodo zevale luknje, ker v času obdelovanja enega kosa platforma ne posluša naprej.

LilySpeech

Še en simpatičen izdelek je LilySpeech, ki je samostojni program. Deluje v vseh različicah Windows od 7 dalje, kar je dobrodošla novica za vse dinozavre. Po namestitvi se odpre okno, v katerem nastavimo osnovne parametre, vključno z izbiro jezika. Teh je na voljo osupljivo mnogo, a slovenščine ni med njimi. Nato se odpravimo v želeno aplikacijo, denimo urejevalnik besedil ali spletno okno, pritisnemo Ctrl + D in LilySpeech bo začel poslušati. Rezultat je soliden, a za daljše nareke neuporaben. Po približno 15 sekundah se namreč program odloči, da bo slišano posredoval aktivnemu oknu v obliki besedila, v vmesnem času pa ne posluša. Za kontinuirano govorjenje ali posnetke je torej neuporaben, četudi sam zapis niti ni zelo napačen. A žal ga pri daljšem besedilu skoraj pol manjka.

LilySpeech je program, ki deluje tudi lokalno.

Transkriptor.com

Spletna platforma Transkriptor ponuja prepis govorjene besede še precej širše kot ostala doslej predstavljena orodja, kar pa ni več brezplačno (razen 90 minut v preizkusni različici). Transkriptor.com, ki žal deluje v Chromu, omogoča nalaganje poljubnih večpredstavnostnih datotek z lokalnega računalnika ali oblaka (Dropbox, Google Drive, Onedrive), lahko pa tudi z Youtuba. Prav tako zmore zapisati besedilo, ki ga neposredno narekujemo, ali pa se celo vključi v obstoječe sestanke (Teams, Google Meet, Zoom) in vestno piše, kar se pogovarjamo.

Če se posnamemo ob narekovanju ali pa zgolj naložimo videoposnetek, bo Transkriptor izdelal prepis, ki ga lahko prenesemo ali shranimo, a za to potrebujemo že plačljivi račun. Prepis v angleščino je presenetljivo natančen in doslej je tudi edino orodje, ki je resnično pravilno postavljalo velike začetnice in ločila. Podobno velja tudi za slovenščino, čeprav se tu in tam še zmoti v kakšni končnici ali drugi malomarno izgovorjeni besedi.

Transkriptor.com v brezplačni različici ne omogoča prevzema prevedenega besedila.

Speechnotes.com

Nekoliko manjša platforma je Speechnotes, ki sicer ne zna slovensko, obvlada pa angleško in še tri ducate jezikov. V brezplačni različici lahko narekuje besedilo, če pa kupimo plačljivo, lahko naložimo tudi posnetke, pa jih bo prepisala. Rezultati so solidni, dasiravno manjkajo ločila in se občasno tudi zmoti. Ločila sicer lahko vstavljamo ročno, če jih izrecno omenimo ¬– period, comma, question mark in tako naprej. Prepis, ki ga ustvari spletna stran, lahko prenesemo v obliki datotek .txt ali .doc, shranimo v oblak ali na strani, pošljemo po pošti itd. Aplikacija spet ne deluje drugje kot v Chromu, kar daje slutiti, kateri API uporablja, in ima težave pri daljših besedilih, kjer vmes spet zevajo kratke luknje. Osnovna spletna inačica je zastonj, kaj več pa ne. Obstaja tudi različica za pametne naprave.

Profesionalna orodja

Omenimo še dvoje orodij, ki sicer sodita v neko drugo ligo. Braina je osebni asistent podjetja Brainasoft, ki ima tudi brezplačno inačico in sorazmerno dobro zapisuje besedilo, ter plačljivo različico s precej več funkcijami. Čeprav je uporabniški vmesnik videti strahovito zastarelo, je pod pokrovom Braina ena naprednejših aplikacij. Zna prepoznavati govor, lahko prepisuje zvočne datoteke, omogoča celo pogovor s ChatGPT in popravljanje slovničnih ter tiskarskih napak v besedilih. V brezplačni izvedbi je sicer precej omejitev, denimo narekovanje le v oknu Braine in ne poljubnem programu, nezmožnost kopiranja prepoznanega besedila in podobno. Jasno je, da služi bolj kot predogledna različica, saj je oskubljena toliko, da je za praktično uporabo neprimerna.

V podobno kategorijo sodijo tudi orodja Dragon podjetja Nuance, ki imajo zanimivo zgodovino. Prvi Dragon sega že v leto 1975, ko je bil še zelo primitiven in je zahteval robotsko, jasno prekinjeno dikcijo posameznih besed. Razvoj je šel naprej, Dragon pa skozi dolgo vrsto lastnikov. Naposled je pristal v podjetju Nuance Communications, ki ga je marca 2022 kupil sam Microsoft.

Še en pomemben igralec je Phillips. Leta 1954 ustanovljeni Phillips Speech Recognition je sprva razvijal strojno opremo, kasneje pa še programsko opremo za narek in prepis. Leta 2014 so, takrat že z novimi lastniki, saj je oddelek za prepoznavo govora leta 2008 kupil Nuance, predstavili storitev v oblaku SpeechLive. Danes na njej temelji tudi eGovor, ki ga uporabljajo nekateri slovenski zdravniki.

Preizkus

Na koncu smo se odločili še preizkusiti, kako dobro se različni izdelki obnesejo. S tremi slovenskimi posnetki – predsedničin nagovor, skeč Gašperja Berganta in recital Zdravljice – smo preverili Office 365, Google Docs, Dictation.io in Transkriptor.com. Nanje smo se omejili, ker so domačim uporabnikom najlažje dostopni. Preostala orodja bodisi ne podpirajo slovenščine bodisi so namenjena profesionalni poslovni rabi.

V vseh primerih smo posnetke predvajali s telefonom pri največji glasnosti, tako da je bil telefon s stojalom zataknjen na zaslonu prenosnika, torej čim bliže mikrofonu. S tem smo zagotovili, da so bili pogoji za vsak program enaki.

Kvalitativno najprej povejmo, da so imeli vsi programi obilico težav z Gašperjem Bergantom, ker je bil narečna obarvanost premočna. V okvirčku si lahko ogledate, kako so izmaličili sicer povsem razumljiv skeč. Z Zdravljico so imeli nekaj težav zaradi starinskega jezika, še najbolje pa so se odrezali pri nagovoru predsednice države v dobrem približku zborne izreke. Office 365 in Transkriptor precej dobro postavljata velike začetnice, vejice in ločila, Google Docs in Dictation.io se zanje ne zmenita.

Seveda se vsi kdaj zmotijo, a končni rezultat niti ni slab. Po občutku sta Office 365 in Transkriptor najboljša, a to bi želeli še izmeriti. Brez prevelikega kompliciranja smo zapis diktata najprej »očistili«, tako da smo odstranili vsa ločila in spremenili vse črke v male. Nato pa smo s kratkim programom v Pythonu, ki uporablja knjižnico SciKit-learn, izračunali kosinusno podobnost med dejanskim besedilom (prepis človeka) in rezultatom strojnega diktata. Kosinusna podobnost dveh besedil je ena najenostavnejših metrik za primerjanje njune podobnosti, če ju postavimo v prostor in predstavimo kot vektorje. Office 365 je dosegel kosinusno podobnost 0,99706, ki je bila najvišja, sledili pa so Transkriptor.com, Google Docs in Dictation.io.

Za ostali besedili tega niti nismo računali, ker so bili rezultati preslabi, da bi bili uporabni.

Začetnic in ločil v resnici ne smemo prestrogo soditi. Četudi povsem golo besedilo iz Google Docs skopiramo v ChatGPT, ki uporablja še stari GPT-3.5, in mu razložimo, kaj želimo, bo rezultat osupljiv. ChatGPT po odpravil vse pravopisne in logične napake, primerno dodal vejice in velike začetnice, besedilo pa bo praktično nared. To je praktični dokaz, da vsa tehnologija že obstaja. Narekovanje računalnikom je tu in zdaj.

Tehnologija prihodnosti

Prepoznavanje govora ob nareku bi najpravilneje označili kot tehnologijo prihodnosti, in to v vseh pomenih besede. Tehnologija je skoraj že nared, saj so napake minimalne. Še največ težav povzročajo izrazita narečja – Gašperja Berganta so prepoznavali konsistentno slabše kot Natašo Pirc Musar, kar sta pač govorila različno stilsko zvrst slovenščine – in postavljanje ločil. Čudeži se dogajajo, če rezultat prepisa pošljemo skozi kakšen veliki jezikovni model, na primer GPT, in mu naročimo, naj ga izčisti. Rezultat je tedaj že tako dobro, da potrebujemo le še hiter prelet, pa bo besedilo čisto spodobno.

Po drugi strani pa gre za tehnologijo prihodnosti, ker je kljub tehnološki dosegljivosti še nismo pripravljeni uporabljati. Malokdo res uporablja zvok za delo z računalniki in napravami – še nastavitev budilke na Androidu je hitrejša na stari način, kaj šele pisanje daljših besedil. Razlog morda niti ni le naša nepripravljenost sprejemati novo in definitivno ni v sposobnosti tehnologije, temveč morda v delovanju možganov. Pisanje je kompleksen postopek, ki ne vključuje le bruhanja besed, temveč pogosto tudi popravke, premisleke, vračanja, vstavljanja in tako naprej. Proces pač ni strogo linearen, človeški možgani pa so narejeni tako, da pisano besede lažje ustvarjajo neposredno v pisani obliki brez vmesnega prevajanja v zvok. Morda je to »problem«, ki ga sploh nima smisla reševati s tehnologijo, ker pač ni tehnološki.

A svet je velik, potrebe ljudi raznolike, okoliščine različne. Koristno je, da imamo orodja, ki so sposobna pisati po nareku, najsi gre za lajšanje dela zdravnikov ali povečevanje dostopnosti za ljudi s takšnimi ali z drugačnimi omejitvami. Orodja so dobra in marsikatera tudi zastonj.

Plod slovenske pameti: TIPKO

Za slovenščino daleč najbolj prilagojen program je nastal v projektu TIPKO, ki je razvijal strojni prepis zvočnih zapisov v delovnem procesu sodišča. Program je razvilo slovensko podjetje Ilol in je v celoti sad slovenske pameti. V pilotnem projektu so razvili prepoznavanje govora z 99-odstotno natančnostjo, ki čas prepisovanja ure zvočnega zapisa skrajša s štirih ur na manj kot uro. Za čim večjo učinkovitost pa je potrebna tudi ustrezna oprema, denimo poseben mikrofon (ki začne snemati takoj, ko ga dvignemo) in stopalke, ki omogočajo hitro premikanje po besedilu brez dvigovanja rok s tipkovnice na miško. TIPKO se uporablja tudi v Slovenski tiskovni agenciji in še ponekod drugod, denimo pri nekaterih zdravnikih.

Sistem smo preizkusili in odrezal se je bolje od vseh brezplačnih rešitev tehnoloških gigantov (Google, Microsoft). TIPKO lahko obdela poljubne posnetke v slovenščini – ura Studia ob sedemnajstih se je prepisovala približno 10 minut –, rezultat pa je prepis, ki je ločen po govorcih, opremljen z ločili in velikimi začetnicami in omogoča enostavno iskanje ter premikanje. Z velikim jezikovnim modelom pa je moč izdelati novico, komentar, satiro ali ključne točke iz prepisa. Rezultat je osupljivo dober, povsem primerljiv z delom človeka.

Tipko prepiše govor v slovenščini in izdela povzetke, ključne besede, novice, satiro

Rezultati

Google Docs

Drage državljanke in državljani prebivalke in prebivalci slovenije rojaki v zamejstvu in po svetu leto 2022 je bilo letos solidarnosti leto aktivnih državljank in državljanov po guma in moja zapravičnost bilo je leto športnih uspehov preboj v znanosti medicini in odličnosti v kulturi leto ko smo v sloveniji ženske skočile daleč in splezale visoko najprej urša bogataj in janja garnbret za njimi ženske v politiki in bilo je leto tihih porazov in odhodov letos nas je zapustil veliki boris pahor človek ki je videl največje strahote 20 ja in pred njimi stvari v 21 stoletju a so ga številni preslišali premogi so letos premladi umirali zaradi vojn in nasilja ne len navzhudu evrope tudi drugod po svetu leto 2022 je bilo leto ko je narava spet pokazala svojo moč suša in požari ki so divjali na krasu so prinesli strah pred mogočnostjo naravnih nesreč in ponos ob odzivu prostovoljnih gasilcev in gasilk prebivalkin prebivalcev slovenije požarna krasu je uničil rastje na krasu a prinesel spoznanje da vsakemu od nas lahko zraste nekaj velikega spoznanje kako solidarni in srčni smo prinesel spoznanje o velikem srcu v sicer geografsko majhni državi humanitarka nita ogulin ki je pomagala tolikim otrok izbranljivih družin je pred časom dejala ne vem če se kot družba zavedamo da vse kar vlagamo vso človeka on vrne ne le enkrat trikrat večkrat in dodala ozirati se je treba okoli sebe in treba je biti sočuten in solidaren če tega ne zmoremo naj vsaj ne sodimo ponosna sem na slovenijo gasilcev in gasilk prostovoljcev in prostovoljk srčnih zdravstvenih delavcev in negovalk izjemnih inovatorjev in inovator podjetnici in podjetnikov vrhunskih znanstvenic in znanstvenikov sijajnih umetnici umetnikov športnici in športnikov ki nam vedno znova prinašajo veselje in ponosna sem na vse tiste prebivalke in prebivalce ki se ozirajo ne sebično pomagajo ranljivejšim in ne sodijo državljankam in državljanom prebivalkam in prebivalcem slovenija želim da bi bilo leto 2023 svetlo led leto pozitivizma zdravja veselja in prijaznosti srečno

(original: monitor.si/PircMusar)

Microsoft Office 365

Drage, državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije, rojaki v zamejstvu in po svetu. Leto 2022 je bilo leto solidarnosti leto aktivnih državljank in državljanov, poguma in boja za pravičnost. Bilo je leto športnih uspehov prebojev v znanosti, medicini in odličnosti v kulturi. Leto, ko smo v Sloveniji ženske skočile daleč in splezale visoko, najprej urša bogataj in janja garnbret, za njimi ženske v politiki in bilo je leto tihih porazov in odhodov. Letos nas je zapustil veliki Boris Pahor, človek, ki je videl največje strahote 20. Stoletja. In pred njimi svari v enaindvajsetem stoletju, a so ga številni preslišali. Premnogi so letos premladi umirali zaradi vojn in nasilja, ne le na vzhodu Evrope, tudi drugod po svetu. Leto 2022 je bilo leto, ko je narava spet pokazala svojo moč. Suša in požari, ki so divjali na krasu, so prinesli strah pred mogočnostjo naravnih nesreč in ponos ob odzivu prostovoljnih gasilcev in gasilk prebivalk in prebivalcev Slovenije. Požar na krasu je uničil rastje na krasu a prinesel spoznanje, da vsakemu od nas lahko zraste. Nekaj velikega. Spoznanje, kako solidarni in srčni smo prinesel spoznanje o velikem srcu v sicer geografsko majhni državi. Humanitarka anita ogulin, ki je pomagala tolikim otrokom iz ranljivih družin, je pred časom dejala, ne vem, če se kot družba zavedamo, da vse, kar vlagamo v sočloveka, on vrne le enkrat, trikrat večkrat in dodala. Ozirati se je treba okoli sebe in treba je biti sočuten in solidaren. Če tega ne zmoremo, naj vsaj ne sodimo. Ponosna sem na Slovenijo gasilcev in gasilk prostovoljcev in prostovoljk srčnih zdravstvenih delavcev in negovalk izjemnih inovatorjev in inovatork podjetnic in podjetnikov, vrhunskih znanstvenic in znanstvenikov, sijajnih umetnic in umetnikov, športnic in športnikov, ki nam vedno znova. Prinašajo veselje in ponosna sem na vse tiste prebivalke in prebivalce, ki se ozirajo nesebično, pomagajo ranljivejšim in ne sodijo. Državljankam in državljanom, prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Želim, da bi bilo leto 2023 svetlo let leto pozitivizma, zdravja, veselja in prijaznosti. Srečno.

(original: monitor.si/PircMusar)

Dictation.io

Drage državljanke in državljani prebivalke in prebivalci slovenije rojaki v zamejstvu in po svetu 2022 je bilo letos solidarnosti državljanov po guma in boja zapravičnost je leto športnih uspehov preboje v znanosti medicini in odličnosti v kulturi leto ko smo v sloveniji ženske skočile daleč in splezale visoko najprej urša bogataj in janja garnbret za njimi ženske v politiki in bilo je leto tihih porazov in odhodov številki boris pahor človek ki je videl največje strahote 20 stoletja in pred njimi stvari v 21 stoletju slišali pre mnogi so letos premladi umirali zaradi vojn in nasilja ne len vzhodu evrope tudi drugod po svetu 2022 je bilo leto ko je narava spet pokazala svojo moč požari ki so divjali na krasu so prinesli strah pred mogočnostjo naravnih nesreč in ponos ob odzivu prostovoljnih gasilcev in gasilk prebivalki in prebivalcev slovenije rast je na krasu a prinesel spoznanje da vsakemu od nas lahko zraste nekaj velikega solidarni in srčni smo o velikem srcu v sicer geografsko majhni državi žim je pred časom dajala zavedamo da vse kar vlagamo vso človeka on vrne ne le enkrat trikrat večkrat ozirati se je treba okoli sebe in treba je biti sočutenj in solidaren če tega ne zmoremo naj vsaj ne sodimo na slovenijo gasilcev in gasilk prostovoljcev in prostovoljk srčnih zdravstvenih delavcev in negovalk izjemnih inovatorjev in inovator k podjetnic in podjetnikov vrhunskih znanstvenic in znanstvenikov sijajnih umetnici umetnikov športnic in športnikov ki nam vedno znova prinašajo veselje vse tiste prebivalke in prebivalce ki se ozirajo ne sebično pomagajo ranljivejšim in ne sodijo državljanom prebivalkami in prebivalcem slovenije želim da bi bilo leto 2023 svetlo leto leto pozitivizma zdravja veselja in prijaznosti srečno

(original: monitor.si/PircMusar)

Transkriptor.com

Drage, državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije, rojaki v zamejstvu in po svetu. Leto 2022 je bilo leto solidarnosti leto aktivnih državljank in državljanov, poguma in boja za pravičnost. Bilo je letos športnih uspehov prebojev v znanosti, medicini in odličnosti v kulturi. Leto, ko smo v Sloveniji ženske skočile daleč in splezale visoko, najprej urša bogataj in janja garnbret, za njimi ženske v politiki in bilo je leto tihih porazov in odhodov. Letos nas je zapustil veliki Boris Pahor, človek, ki je videl največje strahote 20. Stoletja in pred njimi svaril v enaindvajsetem stoletju. A so ga številni preslišali. Premnogi so letos premladi umirali zaradi vojn in nasilja, ne le na vzhodu Evrope, tudi drugod po svetu. Leto 2022 je bilo leto, ko je narava spet pokazala svojo moč. Suša in požari, ki so divjali na krasu, so prinesli strah pred mogočnostjo naravnih nesreč in ponos ob odzivu prostovoljnih gasilcev in gasilk prebivalk in prebivalcev Slovenije. Požar na krasu je uničil rastje na krasu a prinesel spoznanje, da vsakemu od nas lahko zraste nekaj velikega. Spoznanje, kako solidarni in srčni smo prinesel spoznanje o velikem srcu v sicer geografsko majhni državi. Humanitarka anita ogulin, ki je pomagala tolikim otrokom iz ranljivih družin, je pred časom dejala, ne vem, če se kot družba zavedamo, da vse, kar vlagamo vso človeka, on vrne ne le enkrat, trikrat, večkrat. In dodala. Ozirati se je treba okoli sebe in treba je biti sočuten in solidaren. Če tega ne zmoremo, naj vsaj ne sodimo. Ponosna sem na Slovenijo gasilcev in gasilk prostovoljcev in prostovoljk srčnih zdravstvenih delavcev in negovalk izjemnih inovatorjev in inovatork podjetnic in podjetnikov, vrhunskih znanstvenic in znanstvenikov, sijajnih umetnic in umetnikov, športnic in športnikov, ki nam vedno znova prinašajo veselje in ponosna sem na vse tiste prebivalke in prebivalce, ki se ozirajo nesebično, pomagajo ranljivejšim in ne sodijo. Državljankam in državljanom, prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Želim, da bi bilo leto 2023 svetlo leto leto pozitivizma, zdravja, veselja in prijaznosti. Srečno.

(original: monitor.si/PircMusar)

ChatGPT iz besedila Google Docs

Drage državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Slovenije, rojaki v zamejstvu in po svetu. Leto 2022 je bilo leto solidarnosti, leto aktivnih državljank in državljanov. Po gumi in moja zapravičnost. Bilo je leto športnih uspehov, preboja v znanosti, medicini in odličnosti v kulturi. Leto, ko smo v Sloveniji ženske skočile daleč in splezale visoko. Najprej Urša Bogataj in Janja Garnbret, za njimi ženske v politiki. Bilo je leto tihih porazov in odhodov. Letos nas je zapustil veliki Boris Pahor, človek, ki je videl največje strahote 20. stoletja in pred njimi stvari v 21. stoletju, a so ga številni preslišali. Premogi so letos premladi umirali zaradi vojn in nasilja, ne le navznoter Evrope, tudi drugod po svetu.

Leto 2022 je bilo leto, ko je narava spet pokazala svojo moč. Suša in požari, ki so divjali na Krasu, so prinesli strah pred mogočnostjo naravnih nesreč, in ponos ob odzivu prostovoljnih gasilcev in gasilk, prebivalk in prebivalcev Slovenije. Požar na Krasu je uničil rastje, a prinesel spoznanje, da vsakemu od nas lahko zraste nekaj velikega. Spoznanje, kako solidarni in srčni smo, prinesel spoznanje o velikem srcu v sicer geografsko majhni državi.

Humanitarka Nita Ogulin, ki je pomagala tolikim otrokom iz ranljivih družin, je pred časom dejala: »Ne vem, če se kot družba zavedamo, da vse, kar vlagamo v sočloveka, nam ta vrne ne le enkrat, trikrat večkrat.« Dodala je, »Ozirati se je treba okoli sebe in treba je biti sočuten in solidaren. Če tega ne zmoremo, naj vsaj ne sodimo.«

Ponosna sem na Slovenijo gasilcev in gasilk, prostovoljcev in prostovoljk, srčnih zdravstvenih delavcev in negovalk, izjemnih inovatorjev, podjetnic in podjetnikov, vrhunskih znanstvenic in znanstvenikov, sijajnih umetnic, umetnikov, športnic in športnikov, ki nam vedno znova prinašajo veselje. Ponosna sem na vse tiste prebivalke in prebivalce, ki se ozirajo ne sebično, pomagajo ranljivejšim in ne sodijo.

Državljankam in državljanom, prebivalkam in prebivalcem Slovenije želim, da bi bilo leto 2023 svetlo, leto pozitivizma, zdravja, veselja in prijaznosti. Srečno.

(original: monitor.si/PircMusar)

Narečja ne gredo najbolje

Office 365 – Skeč Gašperja Berganta v savinjščini:

A uspel dobiti nekoga, da se za 40 dni zaveže alkohola in to vedno nekoga, ki izgleda kot dekle pije. Oglejte si uspelo dobiti mojega fanta. Zdravo, zgleda. Mama in kaj točno koristi toast kje sem se tisti ki vseh alkoholikih, ki se zaradi te akcije prenehal je piti Jani je kajne? Tiste tisti, ki dejansko dokazuje, da kebru zakonik deluje. Ja zdaj alkohol lahko kupi samo do devete ure zvečer takrat, ko normalen folk dejansko začne piti. Zakon nas dobesedno sili v to, da začnemo piti prej in si naredimo, da četrti 4 ga je zaloga pira. Če pa si zaloge nisi naredil pa po 9 in lahko dobiš alkohol sam šel kosili kjer pa so ostali alkohol, ki je nova družina. Vsakega kosila se enkrat zapre in je treba dodal in to seveda z avtom in te nevarnosti bi se lahko znebili, če bi že na začetku lahko kupila alkohol, podjetje in varno pili doma. Vsaka slovenska familija ima vsaj ena alkoholika oziroma ga mora imet. To je slovenska tradicija in folklora. Se ti pa zdi, da v vaši familiji ni noben alkoholik. Pol se pa upa trdit 100. Vem da ni prijetno in fajn slišat, ampak bi smeri res stavbe vse hrane. Ljubo pod soncem je nastalo pod rokami alkoholikov. Zato mislim, da je še zdaj jih nehamo omejevati in damo svobodo, ki si zasluži. Zakaj se dogaja, sem preverjal Gašper Gašper. ne zdravje a

(original: monitor.si/bergant)