Strateški pristop k analitiki

Če za podatke velja, da so nova nafta, potem analitika predstavlja njihovo rafinacijo. Iz podatkov namreč izvleče uporabne informacije – natančno in pravočasno, saj le take pridejo v poštev pri sprejemanju kakovostnih poslovnih odločitev. Ali vaše podjetje že premore analitično strategijo?

Danes večino analitičnih funkcij najdemo centraliziranih znotraj posameznih oddelkov, kjer jih uporabljajo strokovnjaki za posamezna področja. Ti zaposlenim in skupinam zaposlenih pripravljajo različna poročila, grafe in tabele, ki so jim v pomoč pri odločanju. Tu in tam dobijo še »analitična naročila po meri«, če se podjetje spogleduje s čim povsem novim in neraziskanim. Do tu vse lepo in prav. A brez jasne strategije tudi v svetu analitike ne gre, saj na tem področju potekajo hitre in obsežne spremembe, neprimerna raba analitike pa lahko podjetje in zaposlene usmeri v napačno smer in poleg izgube časa povzroči še visoke stroške.

Analitiki so strokovnjaki z večdisciplinarnimi znanji

Poslovni uporabniki analitiko zvečine še vedno razumejo zgolj kot pripravo poročil. Ta je bila tradicionalno omejena na računovodstvo in oddelek financ, v zadnjem desetletju pa je z digitalizacijo preskočila še v druge oddelke, posebej oddelek IT in trženja, kjer se z njo in poročili ukvarjajo strokovnjaki s posameznih področij. Podatkov pa je vedno več in so bolj raznoliki, zato tudi analitika postaja vedno bolj multidisciplinarno področje, ki zahteva globlje razumevanje vsega – financ, trženja in tehnologije.

Sodoben vodja analitike v podjetju mora biti sposoben voditi in navdihovati druge analitične strokovnjake in podatkovne znanstvenike. Tudi vodstvo pričakuje od njega, da bo nekakšen vizionarski miselni vodja in bo s postavljeno analitično strategijo in rabo napovedne analitike podjetju pomagal do še boljšega poslovanja. Predvsem pa bo s sodelavci uresničeval napovedi, da bodo analitike v taki ali drugačni obliki deležni vsi poslovni uporabniki, ki jim lahko ustrezna obdelava in predstavitev podatkov pripomoreta k boljšemu delu, podjetju pa, da ostane korak pred konkurenti.

Razvoj analitične strategije

Dobra analitična strategija mora omogočiti razvoj podatkovno gnane kulture poslovanja, take, ki bo znala prepoznati znake sprememb in bo podprla poslovno preobrazbo. Za kaj takega pa podjetja poleg tehnologije potrebujejo tudi znanje in talent, brez njih inovacij, ki bi podjetje pripravila na prihodnost, ne bo.

V hitro spreminjajočem se poslovnem okolju je ključnega pomena ustvariti sisteme, ki prepoznavajo znake in trende ter podjetju povedo, ali je »žaba v vreli vodi«. Skoraj vsi poznamo zgodbo o žabi in vroči vodi. Če damo žabo v lonec z mlačno vodo in ga segrevamo, bo žaba umrla, saj ne bo pravočasno zaznala nevarnosti, ki ji preti. Če pa jo damo v lonec z vrelo vodo, bo takoj skočila iz njega. Tu lahko povlečemo analogijo s poslovnim svetom – če podjetja ne vedo, kaj jih čaka, se lahko »skuhajo«. Za velike organizacije, ki se, podobno kot velike ladje, obračajo počasi, bo v nekaterih primerih prepozno – digitalizacija jih bo zadela tako močno, da preprosto ne bodo imele dovolj časa za odskok. Da digitalni darvinizem ne prizanaša nikomur, je jasno, primerov ne manjka. Tudi statistika kaže, da je med vsemi podjetji, ki so leta 1999 delovala na borzi FTSE, danes dejavnih manj kot polovica – zgovoren opomnik, kako zahtevna je poslovna preobrazba, tudi če sodiš med najuspešnejša podjetja v določenem trenutku.

Štirje temelji uspeha

Pri postavitvi in gradnji dobre analitične strategije morajo podjetja upoštevati predvsem štiri ključne dejavnike. Najprej morajo ustvariti podatkovno gnano kulturo poslovanja, torej zaposlenim omogočiti kakovostno obdelavo podatkov in rabo analitičnih orodij. S pomočjo analitike lahko namreč podjetja dosežejo precej bolj transparentno poslovanje; boljši vpogled v podatke in vizualizacija teh podatkov pa močno pomagata pri sprejemanju boljših poslovnih odločitev. Razvoj lastnih analitičnih modelov in metodologij podjetjem, ki dobro poznajo svoj posel, pomaga, da postanejo še krepko boljša.

Podjetja bodo morala zaposlenim pojasniti, zakaj je poslovna preobrazba nujna. Brez podpore poslovnih uporabnikov ne bo šlo. Ti bodo morali razumeti, da bodo v prihodnje delali drugače, spremljali drugačne indikatorje uspešnosti (KPI). Da bi podjetja to dosegla, bodo morala več vlagati v razvoj in izobraževanje zaposlenih, da bodo znali delati z naprednimi orodji. V zaledju pa bo avtomatiziranih vedno več funkcij pridobivanja, obdelave in čiščenja podatkov, nad delom strojev in zaposlenih bodo bdeli napredni sistemi za spremljanje kakovosti in združljivosti poslovanja.

Podjetja seveda ne smejo pozabiti na inovacije. Ustvarjalna raba podatkov in analitike lahko v prihodnje reši marsikateri poslovni izziv. Prav zato velja dati analitikom večjo svobodo, da bodo lahko preverjali čisto nove zamisli v »testni praksi«. Z analitiko se je namreč treba nujno ukvarjati že danes, jutri bo morebiti prepozno.