Strateško v oblak(e)

Trendov pri računalništvu v oblaku res ne manjka. Letos se podjetja posvečajo predvsem izzivom s področja obvladovanja in upravljanja oblačnih storitev ter obvladovanja stroškov.

Več kolokacijskih storitev

Vedno več direktorjev informatike želi pomenljivo zmanjšati ali celo ugasniti podatkovni center v podjetju in ga nadomestiti z upravljano rešitvijo zunanjega ponudnika. V času, ko se odločajo, na katerega »oblačnega konja« staviti, posegajo po elegantnih storitvah kolokacije. S premikom svojih sistemov v upravljane podatkovne centre namreč pridobijo odlično povezljivost do različnih javnih oblakov in njihovih storitev. To jim močno olajša uresničitev strategije rabe oblačnih storitev različnih ponudnikov in poenostavi njihovo preverjanje, saj lahko storitve AWS, Azure, Google Cloud in drugih domačih ponudnikov preizkušajo toliko časa, dokler niso pripravljeni in prepričani o dejanski selitvi na njihovo platformo.

Zajezitev stroškov

Sodelovanje z več različnimi ponudniki oblačnih storitev prinaša višjo kompleksnost upravljanja, oblačni velikani pa podjetjem ne delajo nobenih uslug s tem, ko cenike za oblačne storitve drobijo do onemoglosti in delajo nepregledne. AWS npr. tako strankam nekatere oblačne storitve obračuna po številu poslanih sporočil ali pa številu poslanih sporočil na uro ipd. Oddelki informatike tako vse pogosteje zaposlujejo nekoga, ki preučuje ponudbe ponudnikov, se z njimi pogaja za cene in direktorju informatike svetuje o izbiri. Strokovnjaki podjetjem svetujejo, naj vsekakor uvedejo meritve porabe oblačnih storitev, sicer utegnejo marsikaj preplačati. Taka praksa je »rodila« tudi zanimiva orodja, namenjena merjenju oblačnih stroškov – preizkusite rešitve, kot so Cloudability, Cloud Cruiser, Cloudyn in podobne.

Hiperkonvergenčni zasebni oblaki

Marsikateri direktor informatike ni pripravljen zaupati občutljivih podatkov podjetja in njegovih strank zunanjemu ponudniku. Obenem pa se od njega pričakuje, da bo na lokaciji vzpostavil zasebno okolje, primerljivo javnemu oblaku. Napredna virtualizacija, standardizacija, avtomatizacija, samopostrežništvo, kakovosten nadzor in skrb za varnost namreč izstavijo visok račun, da izzivov, kako jih povezati v enotno rešitev, sploh ne omenjamo.

Razvijalci programske kode se zadnja leta navdušujejo nad t. i. zabojniki.

Rešitve s področja t. i. hiperkonvergenčne infrastrukture (HCI), ki ponudijo integrirano in prednastavljeno možnost hrambe in obdelave podatkov ter omrežne vire, so jim do določene mere v pomoč. Marsikatera organizacija gradi svoj zasebni oblak na rešitvah HCI, sploh tiste, ki si želijo imeti odgovor na hitro rastoč obseg podatkov. Avtomatizacija in skalabilnost rešitev HCI močno olajšata delo informatikom.

Delo z zabojniki

Razvijalci programske kode se zadnja leta navdušujejo nad t. i. zabojniki, saj ti podjetjem omogočajo, da svoje rešitve uporabljajo v oblačnih okoljih različnih ponudnikov, kar še pohitri razvoj programske opreme. Docker, CloudFoundry, OpenShift in druge odprtokodne platforme so malodane »prisilili« ponudnike javnih in zasebnih oblakov, da jih podprejo. A programski zabojniki so s seboj prinesli nove izzive – podjetja in ponudniki so morali na novo preučiti in zasnovati področja nadzora, varovanja in hrambe podatkov, spremembe je ponekod doživelo tudi omrežje.

Premikanje oblačnih aplikacij

Za podjetja, ki razvijajo svoje aplikacije, saj na njih temelji doseganje konkurenčne prednosti, je zelo pomembna možnost selitve teh aplikacij med različnimi oblačnimi okolji. Poznamo sicer ponudnike storitev selitve aplikacij med oblaki, a ti pogosto delujejo le s poslovno programsko opremo velikih programskih hiš. Slednji so lahko posrečena in cenovno ugodna izbira za večino podjetij, ki uporabljajo »standardizirano« programsko opremo, medtem ko se morajo programerji, ki razvijajo lastne rešitve ob napovedani selitvi v drugo oblačno okolje pred premikom aplikacij lotiti pisanja kode, ki bo zagotovila združljivost, in poskrbeti, da bo tudi v novem okolju aplikacija izkoristila elastičnost nove infrastrukture.

Naval poslovnih aplikacij na javne oblake

Eden izmed trendov, ki nakazuje, da se utegnejo direktorji informatike vendarle omehčati do javnih oblakov, je tudi večanje ponudbe »resne« poslovne programske opreme v javnih oblakih. Ponudniki javnih oblakov vse pogosteje ponujajo programske rešitve družbe SAP, številna analitična orodja in drugo zahtevnejšo (beri: za poslovanje kritično) poslovno programsko opremo. Slednje utegne podjetjem tudi znatno poceniti poslovanje, saj so doslej uporabljala (in plačevala) programsko opremo tako lokalno kot v oblaku. Študija podjetja RightScale je letos ugotovila, da so podjetja v povprečju uporabljala 1,8 poslovne aplikacije v javnih oblakih in 2,3 aplikacije v zasebnih oblakih, precej izenačena pa je bila tudi porazdelitev obdelave bremen, kjer so rahlo vodila javna oblačna okolja ( 41 % proti 38 %).