Stresna tuba

Mnogi med nami bi si želeli biti premožni in priljubljeni, prave internetne zvezde, vendar le redkim to tudi uspe. Zakaj se torej toliko vidnih ustvarjalcev na Youtubu pritožuje nad izgorelostjo in se v čedalje večjem številu odloča za daljše premore?

Ellie Mills se v svojem videu sprašuje, kako je lahko pri devetnajstih tako nesrečna. Od uspeha na Youtubu je pričakovala zadovoljstvo, ne pa stresa in čedalje hujše depresije, zaradi česar se je odločila za premor.

Pred dobrim mesecem je več vidnih ustvarjalcev vsebin na priljubljeni video platformi oznanilo, da enostavno ne zmorejo več in da potrebujejo premor. Med njimi tudi tretji najbolj priljubljen youtuber, Rubén Gundersen, bolj znan kot El Rubius. Kljub skoraj tridesetim milijonom naročnikov je oznanil premor za nedoločen čas. Devetnajstletna Ellie Mills, ki ima prek milijon naročnikov, se je pred kamero spraševala, zakaj je tako nesrečna, če je dosegla vse, o čemer je sanjala. Celo mogočni PewDiePie, imetnik najbolj priljubljenega kanala na Youtubu, je pred časom naredil premor. Vzrok je preprost – izgoreli so. Pomembnejše je vprašanje, zakaj.

Izgorelost zaradi stresa seveda ni nobena novost niti ni omejena na samostojne ustvarjalce. Vendar pa je ključna razlika od običajne službe v tem, da youtuberji običajno nimajo nikogar, ki bi jih usmerjal, jim svetoval ali skrbel za njihovo zdravje in dobro počutje. Tako mnogi ne opazijo opozorilnih znakov stresa, dokler ni že prepozno. Živijo v svetu naglih sprememb, kar še povečuje anksioznost ustvarjalcev. Mnogi delajo v divjem ritmu, ki so si ga sami nastavili.

Tako, denimo, Tyler Blevins, alias Ninja, zažene igro ob pol desetih zjutraj in igra vsaj šest ur. Nato si res vzame kakšne štiri ure premora, ki ga preživi z družino, vendar pa ob sedmih zvečer znova začne. Igra in oddaja do dveh ali treh zjutraj, kar pomeni, da pogosto ne spi niti šest ur.

Mnogi youtuberji niti ne doumejo, da je njihov hobi čez noč prerasel v kariero in da zdaj njihovo občinstvo pričakuje določeno osebnost in frekvenco objav. Na račun zaslužka – ta za največje ustvarjalce presega 100.000 evrov letno – zanemarijo zasebno življenje ali pa se proti svojim željam udinjajo publiki, kar pripelje do frustracij. PewDiePie je javno spregovoril o tem, kako je igral igro, ki se je je že davno naveličal, saj so tako želeli njegovi gledalci, ob tem pa se je moral pretvarjati, da mu je v užitek. V tem početju pa prav gotovo ni bil edini. Že pred nekaj leti je, denimo, čez noč izginil HuskySC, zelo uspešni komentator E-športne igre StarCraft 2. Kljub priljubljenosti je enostavno pregorel, v enem svojih zadnjih videov pa povedal le, da mu je zdravje krepko opešalo, saj že dolgo ni bil na soncu ali se gibal. Čeprav je za tem objavil še tri ali štiri posnetke, so ti prihajali v dolgih razmakih, sam pa ni bil več s srcem pri stvari in je kmalu enostavno odnehal.

Nejasna pravila igre

K anksioznosti ustvarjalcev vsebin na Youtubu prav nič ne pripomore netransparentno delovanje samega podjetja. Zaradi ekstremne količine objav se namreč zatekajo k algoritmom, ki poskušajo odstraniti neprimerne vsebine. Še več, ker se mora podjetje udinjati oglaševalcem, morajo biti pozorni, da se njihova imena ne pojavljajo ob določenih posnetkih. Pred nekaj časa so, recimo, nehote objavljali reklame ob videu islamskih ekstremistov, ki so novačili za ISIS.

Vendar so tako očitni primeri redki, mnogo pogosteje podjetja ne želijo svojih izdelkov oglaševati ob videih z resno ali s sporno tematiko, kot so politične debate, pogovori o smrti ali tragediji in podobnih vsebinah. To namreč lahko ustvarjalce močno udari po žepu, saj pripelje do demonetizacije videa, nemara pa tudi do prepovedi objav. Težava je v tem, da Youtube ne podaja jasnih napotkov, ki bi se jih morali ustvarjalci držati. Celo nedavno preminuli igričarski kritik John Bain, znan kot TotalBiscuit, je imel hude težave, ko so se ustvarjalci igre, ki jo je raztrgal, pritožili, da vsebina videa – torej prvoosebni prikaz igre s spremnim komentarjem – ni bila v skladu s fair play pravili Youtuba in naj bi posegal v intelektualno lastnino razvijalca. Čeprav je bil primer uspešno rešen, je bil sporni video za nekaj časa umaknjen, Bain pa tačas ni mogel objavljati novih vsebin.

Konkurenca ne spi

Vimeo: Platforma, namenjena nadobudnim filmarjem. Velik poudarek je na kakovosti videa, zato je tudi manj motečih elementov v ozadju. Poglavitna težava tega servisa je omejena količina, ki jo lahko ustvarjalec tedensko naloži - le 500 MB brez naročnine ali 5 GB z njo.

Twitch: Dobra alternativa za igričarje, saj na platformi vsakodnevno v živo oddaja na tisoče ljudi. Omejena je le s samo tematiko ter nekoliko nižjo kakovostjo streama. Kljub priljubljenosti je dohodek za ustvarjalce bistveno nižji kot na Youtubu.

Metacafe: Vsebinsko zanimiva alternativa, ki pa trpi zaradi 90-sekundne omejitve pri videih. Vseeno je dobra platforma za skupnostne vsebine.

Flickr: Četudi je platforma namenjena objavi fotografij, omogoča nalaganje videov, ki ne presegajo 90 sekund. Vseeno alternativa za smešne videe psov in mačk.

Photobucket: Po zasnovi podoben Flickru, vendar brez njegovih omejitev. Težava je le v tem, da je trenutno na njem zelo omejeno število posnetkov.

Dailymotion: Verjetno najboljša alternativa ta hip, omejena le s kakovostjo posnetkov (ločljivost 4K ni podprta) in dolžino do 4 GB. Po drugi plati pa ima bistveno manj omejitev kot Youtube, vmesnik pa je zelo podoben.

Morda še bolj izrazit problem so nekatere priljubljene, a sporne vsebine, denimo orožje. V skladu s politiko podjetja in regulativo ZDA namreč ni legalno objavljati posnetkov o določenih modifikacijah, recimo o tem, kako prirediti puško v avtomatsko. Vendar pa se z orožjem v raznih pojavnih oblikah ukvarja kopica ustvarjalcev. Težava napoči pri ljudeh, ki se bolj kot z »orožno pornografijo« ukvarjajo z zbirateljstvom ali zgodovino orožja. Četudi so taki videi namenjeni le inženirski plati določenega kosa, so lahko demonetizirani brez pojasnila. Poleg Patreona, ki je postal pribežališče nišnih ustvarjalcev s problematičnimi temami, mnogi iščejo alternative, kjer bi lahko ohranili svoje vsebine. Le bi bile tako manj ranljive za kaprice umetne pameti in arbitrarne odločitve uslužbencev.

Začetek konca?

V Youtubu je v začetku leta prišlo do še ene ključne strateške odločitve, ki bo krepko zaznamovala bodočnost platforme. Odločili so se namreč, da bodo demonetizirali vse ustvarjalce, ki imajo na svojem kanalu manj kot tisoč naročnikov. Ta odločitev je sila pomembna, saj je doslej veljalo, da je Youtube pribežališče drobnih ustvarjalcev, ki s svetom delijo svoja razmišljanja in hobije. Nekakšna spletna obljubljena dežela, kjer lahko vsakomur uspe. Različni kanali so tako počasi in trudoma gradili svoj profil in pridobivali gledalce, spodbuda za to pa jim je bilo nekaj sto dolarjev, ki so jih letno prejeli od oglasov.

Danes tega ni več, kar za novopečene ustvarjalce predstavlja dodatno oviro. Youtube je hkrati objavil, da bodo zaposlili deset tisoč ljudi, ki bodo pregledovali videe petih odstotkov najbolj gledanih kanalov. Obe odločitvi kažeta na to, da se je ta video platforma odločila omejiti svojo rast in se osredotočiti na najbolj gledane vsebine, saj je količina podatkov postala neobvladljiva. Nekako tako, kot se glasbeni menedžerji raje osredotočijo na nekaj uspešnih skupin, kot pa na plejado drobnih avtorjev najrazličnejših žanrov.

Novi ustvarjalci se bodo tako morali lotiti svojih vsebin brez finančne podpore ter s čedalje večjimi omejitvami pri vsebini svojih posnetkov. Zato se bodo verjetno raje odločili za katero drugo priljubljeno platformo, kot sta Instagram ali Twitch. Nemara še pomembneje je, da Youtube po novem ne bo več pribežališče drobnih, enkratnih videov, četudi bodo imeli na milijone ogledov. Veverička, ki jezdi na domači mački, bo lahko še vedno viralni hit, vendar pa ati, ki je vse skupaj objavil, od tega ne bo videl niti centa. Kar bo, znova, pripeljalo do eksodusa manjših ustvarjalcev, ki delajo Youtube tako zanimiv. Ostali bodo čistunski, neškodljivi plagiati, ki ne psujejo, ne omenjajo nobenih podjetij, se ne spuščajo v politiko, ne razmišljajo o travmatičnih izkušnjah in venomer pozivajo h klikanju na gumbek subscribe, saj bodo v nasprotnem pač ostali brez novcev.

Majhen ribnik z veliko krokodili

Zaradi opisanega stanja ne preseneča, da so mnogi, tudi največji, enostavno pregoreli in da se čedalje več nišnih ustvarjalcev odloča za iskanje sponzorjev prek Patreona ter se selijo na druge, bolj odprte platforme. Čas, ko je bil Youtube pribežališče kritikov znanstvenofantastičnih knjig, navdušencev nad doma izdelanimi srednjeveškimi oklepi ali posrečeno ujetih videov psov v razpoloženjskih pozah, očitno mineva.

Čedalje bolj restriktivna politika Youtuba do določenih oglaševalcem neljubih tem mnoge uspešne kanale sili, da iščejo alternative. Eden od njih je InRangeTV, kjer avtorja (brez politične agende) preizkušata orožje. Odločila sta se, da bosta svoje vsebine ponudila tudi na pornografski strani Pornhub, kjer so ju sprejeli odprtih rok.

Ustvarjalci se bodo soočali s čedalje večjim pritiskom, da bi ostali relevantni. Mnogi bodo enostavno pregoreli in odnehali, drugi bodo najemali prave produkcijske ekipe, da si bodo olajšali delo. Hobi bo tako postal kariera, ne dosti drugačna od filmskega zvezdništva ali pa, začuda, preprodaje drog. Freakonomija, veda o ekonomiji vsakdanjega življenja, ki jo je razvil priznani ekonomist Steven Levitt, namreč opisuje zanimiv pojav. Nekatere karierne poti so si po učinkih na posameznika zelo podobne, na primer misic ali pa prekupčevalcev, zagotovo pa bi v to kategorijo lahko uvrstili tudi uspešne tvorce vsebin na Youtube. Skupno jim je, da so na vrh prišli iz zelo širokega nabora posameznikov, oziroma to, da veliki večini enostavno ne uspe. Tisti, ki jim, so bolj nezaupljivi, nimajo veliko prijateljev in morajo biti prilagodljivi na trende ter brezobzirni do tekmecev, če želijo ostati na vrhu. Kar vodi v čedalje večjo osamljenost, depresijo in v stres. Začarani krog se bo tako vrtel dalje.