Baterije za e-kolesa: zamenjava ali obnova?

Podobno kot pri električnih avtomobilih so akumulatorji tudi pri električnih kolesih poglaviten del celote. Tako po prostornini, teži, predvsem pa ceni. Kot vsi akumulatorji so podvrženi obrabi in prej ali slej se vsakdo sreča z naslednjo dilemo: zamenjati baterijo, se odločiti za obnovo ali celo prodati kolo in kupiti novo. Dobro je poznati dobre in slabe plati teh možnosti že kar ob nakupu kolesa.

Akumulatorje električnih koles se da učinkovito obnoviti.

Pri kolesih je v ospredju kolesarjenje, najbolj pa uživamo tedaj, ko oprema na kolesu deluje brezhibno in znotraj pričakovanih okvirov. Toda čas vselej opravi svoje, pravilnost delovanja komponent začne postoma pešati, sledijo okvare in v končni fazi popolna odpoved. Seveda lahko s pravilno rabo in vzdrževanjem življenjski cikel komponent občutno podaljšamo.

To brez dvoma velja tudi za akumulatorje, ki pri električnih kolesih skupaj z motorjem tvorijo najdražji del paketa. Cene se seveda glede na proizvajalca in model lahko razlikujejo, a za novo baterijo bo treba odšteti vsaj nekje od 600 do 1.000 evrov, kar je odvisno predvsem od zmogljivosti hrambe energije (merjene v Wh). Zanimivo, da so cene lahko celo višje, če govorimo o starejših modelih koles in pripadajočih akumulatorjih, ki jih proizvajalci ne nudijo več.

V takih primerih se lahko cena povzpne tudi občutno čez tisočak. Zatorej namig: če razmišljate o nakupu nadomestnega ali rezervnega akumulatorja, se je priporočljivo odločiti za to, dokler je kolo še relativno mlado. Cene gredo nato namreč samo še gor.

Koliko časa pa naj bi akumulator v povprečju dobro služil oziroma nudil nominalno vrednost polnjenja? Če pogledamo navedbe večine proizvajalcev, srečamo pogosto zapis, da jamčijo konstantnost zmogljivosti akumulatorja za 800 polnih ciklov polnjenja. Razčistiti moramo, kaj je poln cikel. Če akumulator izpraznimo pri 30 odstotkih in ga napolnimo do 100 odstotkov, to ni poln cikel praznjenja. Prej omenjenih 800 ciklov se nanaša torej na polnjenje 0–100 odstotkov. To se večini e-kolesarjev zgodi zelo redko (meni se je v petih letih le trikrat), zato lahko računamo na precej večje število dejanskih polnjenj.

Ker le malokdo kolo polni dvakrat na dan, preprosta matematika pove, da že tistih 800 ciklov pomeni več kot dve leti vsakodnevnega polnjenja in praznjenja. Tega ne počne nihče. V realnem življenju bodo tudi tisti najbolj zagreti mirno uporabljali akumulator nekje 3–5 let.

Odvisno od tega, kako skrbno smo sledili navodilom proizvajalcev: akumulatorjev ni dobro puščati na nizkih temperaturah (garaže!), v vlažnih prostorih, nikoli jih ne smemo pustiti povsem praznih daljši čas. Prav tako jih ni dobro preveč časa polniti ali pa nenehno dopolnjevati za tistih nekaj odstotkov do stotice. Večina sodobnih akumulatorjev ima sicer krmilnike, ki znajo odklopiti polnjenje, ko je baterija polna, toda priporočila gre vseeno upoštevati.

To je teorija, kako pa se to obnese v praksi? Z vami lahko delim osebno izkušnjo, saj je moje trenutno električno kolo staro ravno dobrih pet let. V tem času sem naredil okoli 9.000 kilometrov, ciklov nisem štel, sem pa, kolikor se je dalo, sledil priporočilom proizvajalca. Najtežje se je bilo držati odklopa pri polni bateriji, saj polnjenje običajno traja 4–5 ur (odvisno, kje smo začeli). Ko je bilo zelo hladno, sem baterije, ki se jih preprosto odklene in sname, odnesel v ogrevane prostore.

Po petih letih je izraba akumulatorjev bistveno manjša, kot sem pričakoval. Če sem pri mojem stilu uporabe prej lahko z enim polnjenjem naredil 80–100 km, jih zdaj še vedno 70–90. Sicer pa se staranje akumulatorja pozna pri dvojem: ko je med kolesarjenjem zelo hladno (pozimi), pred mano pa strmi klanci, se akumulator prazni hitreje kot na začetku.

Drugo pripisujem anomaliji programski opremi krmilnika baterije. Ko se akumulator izprazni do nekje 15 odstotkov zaloge, se preostanek navidezno prazni bistveno hitreje. Navidezno sem zapisal zato, ker sumim, da je programska oprema v krmilniku slabo kalibrirana in šele v nekem trenutku »zazna« pravo stanje. To »obnašanje« namreč sumljivo sovpada s podatki pri meritvi na servisu: ob zadnjem pregledu je oprema pokazala, da akumulator prenese nekje med 88 in 92 odstotki nominalne vrednosti.

Koliko se to pozna pri praktični rabi? Hja, vsak Wh, ki je na voljo, pride vedno prav. Zaradi tega sem se odločil pogledati, kakšne možnosti imam od tod dalje. Prvi razmislek je bil nakup novega akumulatorja. Imeti dva sploh ni slaba ideja. Če sem rezervnega pripravljen prevažati, s tem teoretično podvojim doseg vožnje (ob pomoči elektrike).

Prva težava: proizvajalec nima ravno dosti tovrstnih baterij (500 Wh) na zalogi. Za novo bi želel 900 evrov, z nekaj pogajanja 800. Precej, preveč. Seveda sem takoj pregledal ves internet, če kdo ponuja kaj ceneje, a pod 650 evrov nisem prišel. Druga težava: prevoz akumulatorjev prek hitrih pošt je silno drag (nevaren tovor) in ga ne priporočam pred natančno preveritvijo transportnih stroškov in drugih omejitev.

Naslednja možnost je obnova oziroma popravilo akumulatorja. Pri tem ne moremo računati na proizvajalca, ta bo voljan samo zamenjati celoten akumulator. Toda strokovnjaki vam znajo povedati, da se take obnove pogosto (finančno) kar lepo izplačajo. Kar nekajkrat sem zasledil informacije, nisem pa tega preizkusil na lastni koži, da je dovolj zamenjati le posamezno celico (cilindrično baterijo), ne pa vse po vrsti.

To vam bodo strokovnjaki žal znali povedati, šele ko bodo razstavili akumulator. V Sloveniji se oglašuje kar nekaj podjetij (denimo ebatt.si, delko.si, moto-akumulator.si), ki opravljajo tovrstne storitve. Obnova baterij, če je korektno izvršena, ni ugodna samo s finančne plati, ampak tudi koristna z vidika varovanja okolja. Obnova na okolje seveda manj vpliva, zato je tovrstne iniciative podprla tudi EU. V Nemčiji sem zasledil kar nekaj podjetij, ki so dobila evropska sredstva za vzpostavitev storitev reciklaže in obnove akumulatorjev električnih koles. To je zagotovo prihodnost.

Seveda vselej obstaja tudi možnost, da ob nastopu resnih težav z akumulatorjev zamenjamo kar celotno kolo, toda to vsekakor ni optimalna pot, sploh če je kolo kot tako še povsem brezhibno. Ob razpravi o akumulatorjih pa bi priporočil še eno (pod)alternativo: nakup razširitvene baterije (battery extender). Številna nova električna kolesa nudijo za manjše doplačilo (250–300 evrov) možnost priključitve dodatnega, a manjšega akumulatorja. Največkrat v obliki bidona, ki se pritrdi na nastavke na okvirju kolesa.

Ti dodatki običajno nudijo dodatnih 250 Wh zaloge. Kar je ravno prav za podaljšanje dosega vožnje in tudi kompenzacijo pešanja glavnega akumulatorja za samo delček cene polne baterije. Če bi se zdaj odločal za novo kolo, bi se zagotovo odločil tudi za nakup dodatne baterije – extenderja.