Strojna oprema - Električni motorji

Tisti, ki se jim zdijo električna kolesa prenaporna, premalo adrenalinska ali preprosto prepočasna, lahko vselej posežejo po električnem dvokolesniku, ki ne zahteva pedaliranja. Razpon možnosti je neverjetno velik, od S-Pedelecov do pravih motociklov, ki pa jih poganja elektrika.

Med električnimi kolesi in električnimi avtomobili najdemo danes zelo raznolike skupine električnih dvokolesnikov, ki jih je morda celo več kot klasičnih bencinsko gnanih skupin. Nastajajo tudi nekatere nove, ki poskušajo zapolniti doslej nepokrite niše, kar še posebej velja za izdelke, namenjene urbanemu okolju.

Električne motocikle srečujemo že kar pogosto tudi na naših cestah in ulicah, a gre v veliki večini primerov predvsem za izdelke, ki zamenjujejo vstopni razred mopedov za enostavno in predvsem zelo tiho premikanje po mestnih ulicah in cestah. Toda če gre verjeti napovedim, se v naslednjih letih na področju motociklizma obetajo korenite spremembe s prihodom številnih motociklov, ki bodo v celoti gnani na elektriko.

Velike japonske znamke so v zadnjem letu ali dveh napovedale številne nove modele, kar je bilo glede na elektrifikacijo avtomobilskega sektorja povsem pričakovano. Pravzaprav smo celo nekoliko presenečeni, da se to že doslej ni dogajalo hitreje. Glavni vzrok je bržkone dodatna teža, ki se pri motociklih z veliko zmogljivostjo bolj pozna kot pri avtomobilih in celo električnih kolesih.

Če želimo na motorjih pričarati primerljivo zmogljivost kot pri bencinskih ekvivalentih, je pač potrebne dosti energije, to pa močno dvigne težo izdelka, ki bi mora biti zaradi narave vožnje čim bolj okreten in s tem lažji. Morda se je za zdaj bolje ozreti po nižjih kategorijah.

Speed Pedeleci

Le malokdo ve, da se med električnimi skuterji in današnjim električnimi kolesi nahaja še ena kategorija izdelkov, celo identificirana in regulirana v EU, toda silno redko vidna na navadnih cestah. Vzrok za to so zakonske zahteve in omejitve.

S-Pedelece prepoznamo zaradi nosilcev za registrske tablice.

Kot vemo, so električno gnana kolesa zakonsko omejena na največjo hitrost 25 km/h. To je pogoj, da jih lahko vozimo (za zdaj) brez registracije in registrske tablice, zavarovanja in na kolesarskih stezah. Ti izdelki so potemtakem z zakonske plati povsem izenačeni z navadnimi kolesi brez motorja.

Evropska in s tem tudi slovenska zakonodaja pa pozna še eno kategorijo električnih koles, gnanih s pedali, ki ji pravijo Speed Pedelec ali S-Pedelec. Če zelo poenostavimo, gre za električna kolesa, ki imajo hitrostno omejitev pri 45 km/h. Še vedno jih poganjamo z gonilkami kot običajna (električna in navadna) kolesa, a nudijo občutno večjo zmogljivost in asistenco za doseganje precej večjih hitrosti.

Sliši se super, mar ne? Zakaj jih torej ni več na cestah? S-Pedeleci žal niso več obravnavani kot kolesa, temveč kot kolesa s pomožnim motorjem, kar je bliže motociklom. Tako jih na javnih cestah lahko vozimo le ob registraciji, plačilu zavarovanja, obveznem nošenju homologirane motoristične (!) čelade, in kar je usodni nož v hrbet – ne smemo jih voziti po kolesarskih stezah. Po drugi strani pa so z največjo hitrostjo 45 km/h še bolj ranljivo prometno sredstvo kot motorji.

Osebno S-Pedeleca doslej še nisem videl na cesti, a pri tem ne štejejo električna kolesa, ki so jih lastniki predelali, da dosegajo hitrosti 45 km/h ali več. Drugače povedano, nisem še videl električnega kolesa s tablico, kar bi bil najočitnejši kazalnik, da gre za S-Pedelec.

S tehnične plati je razlika med temi in navadnimi električnimi kolesi manjša, kot si mislimo. Znano je, da so električni motorji v električnih kolesih danes sposobni precej več, kot dovoljuje zakonodaja, tako da je to bolj stvar omejitve v programski opremi. Lep dokaz je hrvaški proizvajalec Greyp (Rimac, Porsche Bikes), kjer skoraj vsak model lahko kupimo kot kolo ali S-Pedelec.

Izdelke Greyp lahko naročimo kot električna kolesa ali S-Pedelece.

S-Pedeleci imajo običajno povsem enake komponente, enak motor in akumulatorje kot navadna kolesa. Včasih imajo spremenjen le razponov zobnikov verižnika, da prestavna razmerja omogočajo udobno vrtenje gonilk pri večjih hitrostih. Seveda so opremljena z zakonsko zahtevanimi dodatki, kot so luči, blatniki, nosilec za tablico.

Večinoma jih bomo zato srečali predvsem kot mestna ali treking kolesa, zelo redko kot gorska. Lep primer tovrstnih izdelkov so kolesa, kot je Cube Kathmandu Hybrid 45 750, ki je videti enako kot njegov kolesarski polbrat Kathmandu Hybrid SLX750. Nekaj podobnega velja tudi za Haibike Trekking 10. Tudi po cenovni plati kakih bistvenih razlik ni.

Toda tudi tu najdemo posebneže. Stromer ST7 je potovalno kolo, ki premore motor Syno Sport II z zmogljivostjo kar 940 W, navorom 52 Nm ter orjaškim akumulatorjem 1.440 Wh, kar mu omogoča premagati razdalje do 260 km z enim polnjenjem. To je po našem mnenju tudi glavna vloga S-Pedelecov, so potovalna kolesa za premagovanje velikih razdalj. Za ceno, primerljivo motociklom, od 12.000 evrov dalje.

Stormer ponuja S-Pedelec z dometom kar 260 km.

Električni motokrosi za zabavo

Naslednja kategorija je zanimiva, saj gre za lahke motokros motorje, ki imajo v nekaterih primerih nekaj skupnega z električnimi kolesi (komponente), večinoma pa se zgledujejo po bencinskih motokros motorjih, a prihajajo iz drugih krogov kot klasični bencinski motokros motocikli. V bistvu gre za tako imenovane dirt bike motorje, ki so namenjeni bolj športni zabavi kot čemu drugemu.

Za resnejša tekmovanja (še) niso dovolj zmogljivi ali homologirani, prav tako ne gre računati, da bi jih lahko registrirali, torej jih je mogoče voziti samo na zasebnih površinah in motokros progah.

Za obilico zabave bodo poskrbeli motokros motorji.

Lep primer je Sur-Ron Light Bee LBX, ki ga je moč kupiti tudi v Sloveniji. Motor ima izrazito motokrosistično podobo in zgradbo, a zelo lahko konstrukcijo, zaradi katere celota tehta komaj 70 kilogramov. Vgrajen je električni motor moči 6 kW, ki zagotavlja, da celoto lahko poženemo do hitrosti 73 km/h.

Motor lahko vozimo v eko ali šport načinu, ki podajata tudi različno izhodno moč in največji navor motorja. Skladno s tem se tudi poveča poraba energije. Proizvajalec na svoji strani navaja domet 60 milj (96 km), a pri hitrosti 20 km/h, vendar ne verjamemo, da bo kdo zmogel voziti tako počasi. Slovenski prodajalec navaja bolj realistično oceno od 20 do 40 km z enim polnjenjem, nakar ga bomo polnili od 2,5 do 3,5 ure. Presenetljivo pa je, da je res poceni, 4.400 evrov, kar je manj kot marsikatero električno kolo. Drugače povedano, gre za »igračo za odrasle«.

Električni skuterji

Videti je, da se električni motorji in akumulatorji po zasnovi najbolje podajajo električnim skuterjem. Ti so bili že doslej namenjeni predvsem prevozom v urbanem okolju, kar pomeni, da domet ni primarna skrb, s tem pa tudi ni treba pretiravati z močjo motorja in velikostjo akumulatorja.

Do neke mere bi lahko rekli, da so električni skuterji konstrukcijsko celo enostavnejše naprave kot električna kolesa. Pri večini uporabnikov ne bo velike izbirčnosti pri blažilnikih ali zavorah. Malo v šali, malo zares, važno je, da blaži in uspešno zavira.

Na slovenskem trgu je izbira zelo bogata in najcenejše modele dobimo že za ceno pod 2.000 evri. Paradoksalno lahko ugotovimo, da so celo cenejši od električnih koles. Za ta denar dobimo skuter, ki ima motor velikosti 2–2,5 kW, akumulator nekje med 1.200 in 1.800 Wh in zagotavlja domet med 40 in 60 kilometri ob največji hitrosti 25 ali 45 km/h.

Za vožnjo od doma do šole, službe in trgovine so povsem dovolj, nudijo dovolj udobja in prostora za shranjevanje manjših stvari, celoto lahko zaklenemo in je bolj na varnem pred tatovi kot električna kolesa.

Vespa zre v prihodnost s tradicionalno obliko, a z električnim pogonom.

Če smo pripravljeni plačati nekoliko več, recimo toliko kot za malo gorsko kolo zgornjega cenovnega razreda, dobimo že zelo dodelan skuter ugledne znamke. Ko govorimo o skuterjih, seveda ne moremo mimo znamenite vespe in italijanski proizvajalec Piaggio ima v ponudbi model Vespa Elettrica, ki pod ikonsko in vsem poznano obliko ponuja najsodobnejšo elektroniko.

Vespa Elettrica ima motor maksimalne moči 4 kW, akumulator velikost 4,2 kWh, s tema pa dosega največjo hitrost 70 km/h. Z enim polnjenjem je mogoče z nekaj obzirnosti prevoziti tudi do 100 km, sploh zato, ker ima vgrajeno rekuperacijo energije (KERS), ki polni akumulator med zaviranjem. Sicer je treba prazen akumulator polniti okoli 4 ure, skoraj toliko kot pri električnih kolesih. Odziv javnosti je izjemno dober, saj je tudi cena razumna – 7.200 evrov.

Yamaha NEO’s je japonski odgovor na novi val električnih skuterjev. Za ceno 3.800 evrov kupec dobi simpatičen motocikel z motorjem moči 2,5 kW, s povprečnim dometom 37 km in težo vozila 90 kg.

Veliki cestni električni motorji

Ker je ponudba električnih skuterjev danes zelo raznolika in bogata, bo marsikdo mislil, da so električni pogoni široko na voljo tudi pri večjih cestnih motociklih, toda ni tako. Veliki proizvajalci ta hip še tipajo, kaj bi stranke želele, in se pripravljajo na invazijo v naslednjih dveh do treh letih.

Prototipi PES01 in PED01 nakazujejo podobo električnih motorjev Yamaha.

Honda je, denimo, lani napovedala, da bodo do leta 2025 predstavili kar deset električnih motorjev. Verjamemo, da večino skuterjev ali maksi skuterjev, vendar je iz maket in prototipov moč videti, da bodo med njimi tudi cestni motorji s kolesi večjega premera. Za »predjed« lahko pogledamo motocikle Cub E, Dax E in Zoomer E, ki so jih v začetku letošnjega leta uradno predstavili za kitajski trg.

Yamaha ima prav tako v ponudbi nekaj skuterjev in maksi skuterjev (E01), vendar prav tako šele napovedujejo prihod novih cestnih modelov električnih motociklov in tudi prave motokros električne modele. Za pokušino so javnosti predstavili prototipa PES01 (cestni) in PED01 (motokros).

Ko smo pri motociklih za motokros, velja omeniti prvi »resen« električni model podjetja KMT, Freeride E-XC, ki ponuja motor največje moči 18 kW, navor 42 Nm, akumulator 3,9 kWh, okvir in komponente pravega motokros kolesa ter zmogljivosti, primerljive z bencinskimi motorji. Posebnost je možnost hitrega polnjenja, kjer zanj potrebujemo samo 110 minut oziroma 75, če smo zadovoljni z 80-odstotno zmogljivosti. Cena znaša okoli 13.000 evrov.

Da je elektrika prihodnost motociklizma, pa najbolje dokazuje Ducati, ki je za letošnjo tekmovalno sezono razvil električni dirkalnik MotoE, ki ima motor moči kar 110 kW in zmore hitrosti do 275 km/h. Kmalu bencinski motorji tudi na tem področju ne bodo imeli več očitnih prednosti.