Strojna oprema - Izdelajmo kolesarski računalnik
Kaj zmore doma izdelan kolesarski računalnik? Katere merilnike lahko vanj vgradimo? Je lahko zmogljivejši od cenejših komercialnih izdelkov? Lahko kolesarski računalnik izdelamo tudi na osnovi odprtokodne ročne ure? Lahko za prikaz podatkov uporabimo pametni telefon?
Sredi 90. let preteklega stoletja so bili digitalni kolesarski merilniki s števci prevoženih kilometrov še pregrešno dragi, zato sem se odločil izdelati svojega. Vendar ne takega z mikrokrmilnikom, ampak veliko preprostejšega, iz oscilatorja, digitalnega števca, pomnilniškega čipa EPROM in segmentnega prikazovalnika LCD. Zadnji ni najbolje deloval, saj bi moral pravilno urediti njegovo osveževanje, kar pa mi takrat ni v celoti uspelo.
Čeprav merilnik v polovici ovalne svetlozelene plastenke izpraznjenega šampona za umivanje las ni bil ravno najmanjši (okoli 15 × 5 × 3 cm), je bil vseeno dovolj majhen, da sem ga lahko preprosto in trdno pritrdil na balanco gorskega kolesa, v njem pa je bilo dovolj prostora tudi za baterije.
Na vilice prednjega kolesa sem nato pritrdil doma izdelano tipalo (relejski kontakt v brezzračni cevki – angl. reed relay), na napere pa magnet (za omare, ker pač drugega nisem imel). Ko se je prednje kolo zavrtelo, je magnet ob preletu tipala za kratek čas vzpostavil stik in oddal impulz merilniku. Kasneje sem dobil tipalo uničenega komercialnega kolesarskega računalnika, ki je delovalo precej bolj zanesljivo.
Tovrsten princip merjenja hitrosti in prevožene razdalje tudi danes uporablja velika večina namenskih kolesarskih računalnikov, drugi pa se zanašajo še na satelitski navigacijski sistem.
Doma izdelan sodobni kolesarski računalnik – vse v enem – z barvnim zaslonom na dotik s 480 × 320 pikami.
Izbrati pravi koncept ni vedno lahko
Pri dizajniranju kolesarskega računalnika imamo več možnosti: samostojni kolesarski računalnik z lastnim merilnikom obratov, drugimi tipali in s prikazovalnikom, računalnik s tipali in povezavo Wi-Fi ali bluetooth, brez lastnega prikazovalnika ter enostavno tipalo, ki ga prek vtičnice za mikrofon in slušalke povežemo s pametnim telefonom, na katerega moramo poprej namestiti ustrezno programsko aplikacijo.
Ko sem se sredi 90. prvič loteval izgradnje kolesarskega merilnika hitrosti, je bila skoraj edina možnost kolesarski računalnik z lastnim prikazovalnikom in s tipalom obratov, saj poceni pametnih telefonov in tabličnih računalnikov preprosto ni bilo. A ker so bili programatorji za takrat še redke mikrokrmilniške čipe (recimo Intelov 8751) pregrešno dragi, sam pa sem že prej izdelal programator za EPROM, sem se odločil za nekoliko poenostavljen dizajn.
Namesto mikrokrmilnika, ki bi preračunaval izmerjene čase med dvema impulzoma s tipala obratov v trenutno hitrost, sem v EPROM vnesel vse vnaprej izračunane grafične prikaze dvomestnih desetiških vrednosti – za binarne vrednosti, ki jih je lahko preštel digitalni števec med dvema impulzoma s tipala obratov (tega je poganjal interni oscilator). Tako je EPROM izmerjeno vrednost števca med enim obratom kolesa pretvoril v 16-bitno segmentno grafiko ustrezne dvomestne desetiške vrednosti hitrosti, ki jo je bilo mogoče neposredno prikazati s krmiljenjem vhodov segmentnega LCD. Pri nesmiselnih vrednostih se je namesto številke izpisala koda napake meritve »Er«.
Če se danes lotimo izdelave kolesarskega računalnika, skoraj ne moremo mimo popularnih mikrokrmilniških razvojnih plošč, kot so tiste z moduli ESP32 ter Paspberry Pi Pico in Zero, ki so dovolj majhni, da jih lahko vgradimo v manjše plastično ohišje. Lahko pa namesto tega za osnovo vzamemo tudi kako pametno odprtokodno zapestno uro. Ta je še posebej dobrodošla tudi zato, ker že vsebuje baterijsko podprt (npr. z litijevo baterijo 2032 v obliki tablete) modul za merjenje realnega časa, zato deluje tudi, ko kolesarskemu računalniku zmanjka baterije. Sicer pri njegovem napajanju skoraj ne moremo mimo precej zmogljivejše litijeve polnilne baterije, ki ga lahko brez vmesnega polnjenja poganja kak dan ali dva.
Od impulzov ...
Večina kolesarskih računalnikov stalno izračunava trenutno hitrost in prevoženo razdaljo na osnovi meritve pretečenega časa med dvema zaporednima impulzoma s tipala za zaznavanje obratov kolesa ter njegovega obsega (hitrost vožnje = obseg kolesa / čas med dvema impulzoma s tipala). Obseg kolesa s tipalom, na katerem merimo obrate, moramo predhodno ročno vnesti v nov kolesarski računalnik in tudi, ko zamenjamo baterijo staremu ter ob menjavi pnevmatike ali kolesa.
Obseg kolesa lahko na milimeter natančno izmerimo tako, da na pnevmatiki, kjer se ta stika s tlemi, z belo kredo narišemo navpično črtico in nato zapeljemo ob razvitem tračnem ali šiviljskem metru za natančno en obrat. Omenjeno omogoča zadovoljivo merjenje hitrosti pri vožnji nad 5 km/h.
Za natančno merjenje počasnejše vožnje bi morali med napere kolesa enakomerno razporediti vsaj še en magnet ali več, tako da bi tipalo pri enem obratu kolesa oddalo prav toliko impulzov. Vendar to skoraj ni smiselno, saj tako počasi vozimo kvečjemu, ko spremljamo pešca. Če se boste pri samogradnji vseeno odločili za natančnejše merjenje, v programski kodi kolesarskega računalnika ne pozabite izmerjenih razdalje in hitrosti na koncu deliti s številom magnetov.
Prednje kolo z enim magnetom, ki proži tipalo za merjenje obratov, pritrjeno na prednje vilice.
Kako izdelati tipalo za merjenje obratov?
Merjenje obratov kolesa je s kakovostnim kolesarskim računalnikom z dobro izdelanim tipalom obratov in s programsko opremo brez programskih hroščev sorazmerno enostavno. Vseeno pa se moramo potruditi pri izdelavi ohišij, saj mora permanentni magnet na kolesu ob vsakemu obratu dovolj blizu preleteti tipalo (v nasprotnem to ne bo oddalo impulza), a obenem ne sme zadevati vanj, še posebej ne pri hitri vožnji. S tiskalnikom 3D lahko natisnemo ohišje tipala kakor tudi ohišje permanentnega magneta, ki ga pritrdimo med napere kolesa. Vseeno pa je veliko enostavneje uporabiti kar tipalo (cenejšega) komercialnega izdelka.
... do izračuna hitrosti in prevožene razdalje ...
Sprotno izračunavanje hitrosti in prevožene razdalje ter njun prikaz v realnem času se zdita za sodoben kolesarski računalnik skoraj prelahka naloga, vseeno pa mora vgrajena programska koda predvideti, zaznati in preprečiti morebiten izpis napačno izračunanih ali izmerjenih vrednosti. Meritev hitrosti je tako smiselno omejiti navzdol in navzgor, saj vemo, da meritev pod 5 km/h ni smiselna kakor tudi ne nad 120 km/h, saj takih hitrosti s kolesom ne moremo doseči.
Po drugi strani ima skoraj vsako mehansko tipalo preklopni pojav, med katerim lahko (prehitri) kolesarski računalnik v nekaj mikrosekundah zazna preklop (enega ali več) zaradi sklapljanja in odklapljanja kontakta v tipalu. Več zelo kratkih impulzov zaradi preklopnega pojava mora kolesarski računalnik ignorirati, vrednost iz tipala velja šele, ko traja dovolj dolgo (navadno nekaj milisekund). Pri večjih hitrostih, ko se kolo kolesa na sekundo zavrti po večkrat, je smiselno za izmerjene vrednosti hitrosti vožnje upoštevati povprečje in se s tem izogniti morebitnim neželenim nihanjem zaradi morebitnih pogreškov pri meritvah.
Mikrokrmilnik deluje kot merilnik hitrosti in prevožene razdalje ter kot dostopna točka Wi-Fi za pametni telefon, ki tako ne potrebuje druge programske opreme kot spletni brskalnik.
Merjenje pri avtomobilu
Sodobni avtomobili z vgrajenim sistemom proti blokiranju koles (ABS) imajo na vsakem od koles vgrajene zelo natančne merilnike zasuka (enkoderje), ki med vsakim obratom oddajo po več impulzov, obenem pa zaznajo tudi smer vrtenja. Kljub temu mora podatek o obsegu koles v računalnik avtomobila fiksno vnesti proizvajalec in ne sme dovoliti njegovega spreminjanja. Navadno je zato vozniku prikazana hitrost malenkost večja od dejanske, saj bi bil v nasprotnem za našo morebitno prehitro vožnjo lahko odgovoren proizvajalec, medtem ko pri meritvi prevožene razdalje podobnih varoval navadno ni.
Proizvajalec mora pri izbiri vrednosti obsega koles upoštevati največji mogoč premer pri novih pnevmatikah in tudi največji mogoči pogrešek pri meritvi. Če želimo izmeriti dejansko hitrost vozila, si lahko ob dobrem sprejemu satelitskih signalov pomagamo le s sprejemnikom GPS.
... ter do prikaza podatkov
Osnovne funkcionalnosti grafičnega uporabniškega vmesnika kolesarskega računalnika najlažje spoznamo, če si ogledamo katerega od komercialnih izdelkov. Skoraj vsi imajo vgrajeno tudi uro realnega časa z datumom, obenem pa lahko v nastavitvah nastavimo tako obseg kolesa kot tudi uro in datum, skupno število prevoženih kilometrov (ko zamenjamo baterijo jih moramo navadno ponovno vnesti) ter tudi podatek o izbranem sistemu merskih enot. V doma izdelan kolesarski računalnik lahko namesto tega fiksno vgradimo evropski sistem merskih enot oziroma merimo hitrost v km/h in razdaljo v km. Skoraj vsi števci imajo tudi možnost etapnega merjenja prevožene razdalje ...
Zaradi zahteve po majhni porabi energije veliko kolesarskih računalnikov še danes uporablja enostavne segmentne prikazovalnike LCD. Nekateri samograditelji pa vseeno radi izberejo tudi barvne prikazovalnike, ki zahtevajo zmogljivejše napajanje. Za prikaz podatkov (hitrost, prevožena razdalja) uporabijo tudi kar pametni telefon ali pametno uro, na kolo pa namestijo kolesarski računalnik brez prikazovalnika s povezavo bluetooth ali Wi-Fi.
Ena izmed prvih različic doma izdelane kolesarske aplikacije za domači kolesarski računalnik, ki deluje tudi kot spletni strežnik.
Majhen modul z nešteto možnostmi
Ko razmišljamo o samogradnji kolesarskega računalnika, gotovo ne moremo mimo popularnih razvojnih ploščic na osnovi modula ESP32, ki jih lahko programiramo tudi v razvojnem okolju Arduino. ESP32 lahko deluje kot samostojen kolesarski računalnik, ki zajema podatke s tipal ter izmerjene in izračunane vrednosti prikazuje na zaslonu, ali pa kot dostopna točka Wi-Fi in spletni strežnik, s katerima povežemo pametni telefon ali drug računalnik z možnostjo prikaza podatkov. Zmogljiv 32-bitni procesor omogoča merjenje dolžine časovnih intervalov reda mikrosekund, zato lahko trajanje obrata kolesa merimo glede na zmogljivost tipala. Omogoča tudi lokalno shranjevanje in dostop do shranjenih podatkov. Z njim enostavno povežemo tudi modul GPS, ki omogoča spremljanje prevožene kolesarske poti na področjih, kjer je signal GPS z vsaj treh ali več satelitov dovolj močan.
Sam sem imel pri roki videomodul ESP32-CAM s kamero, z ležiščem za kartico mikro SD in lastnim napetostnim regulatorjem ter nekaj splošnonamenskimi priključki. Modul lahko uporabljamo tudi brez kamere in kartice mikro SD, pri čemer imamo na voljo priključke GPIO2, GPIO4, GPIO12, GPIO13, GPIO14, GPIO15, kar je povsem dovolj za priklop prikazovalnika z vmesnikom SPI ali I2C, tipala za mejenje obratov kolesa in tipk za izbiro funkcij. Podatke lahko namesto na kartico SD shranjujemo tudi v vgrajeni bliskovni pomnilnik modula ESP32-CAM. Sam sem namesto prikazovalnika raje uporabil Wi-Fi in pametni telefon, kar obenem pomeni veliko manj spajkanja.
Modul ESP32-CAM brez kamere z izboljšano regulacijo napetosti kot osnova za gradnjo mini kolesarskega računalnika.
Pa ura realnega časa? K sreči je ta že vgrajena v modul, vendar deluje le toliko časa, dokler mu zagotavljamo električno napajanje, jo pa lahko vsakokrat pred vožnjo doma naložim s peceja. Ura realnega časa ima tudi strojno podporo za alarme. LED za bliskavico, ki je že vgrajena v modul, lahko pri nočni vožnji uporabimo tako za prednjo kot zadnjo luč.
Baterijsko napajanje
Večino kolesarskih računalnikov poganjajo litijeve baterije, pri čemer lahko le tisti z majhno porabo električne energije uporabljajo litijevo baterijo, pogosto tipa 2032, ki zdrži približno eno leto, za ostale, še posebej tiste z zmogljivimi barvnimi prikazovalniki, pa potrebujemo polnilne litijeve baterije.
Veliko polnilnih litijevih baterij ima nominalno izhodno napetost 3,7 V, kar pa je premalo za delovanje modula ESP32-CAM prek njegovega vgrajenega napetostnega regulatorja, ki je prilagojen za napetosti med 4,5 V in 5,5 V. A tudi tu se da pomagati, saj lahko vzporedno vežemo 3,3-voltni regulator, kot je AMS1117. Pri uporabi kamere kot merilnika osvetlitve ali komunikacije prek povezave Wi-Fi bomo potrebovali dva, lahko pa namesto tega uporabimo zmogljivejšega. Druga možnost je uporaba baterijskega vira z napetostjo 5,5 V z vgrajenima polnilnikom in s pretvornikom napetosti, ki kolesarski računalnik napaja prek priključka USB. Povejmo še, da bomo polnilnik litijevih baterij potrebovali tudi v prvem primeru, le ga nam ga tam ne bo treba prevažati na kolesu.
Dodatne funkcionalnosti po želji
Ker smo za samogradnjo kolesarskega računalnika porabili veliko časa, smo nagrajeni z možnostjo dodajanja skoraj poljubnih funkcionalnosti, od katerih med turno vožnjo pogosto pride prav tudi enostavna mobilna vremenska postaja oziroma miniaturni merilni modul z enim od popularnih Boschevih vremenskih čipov, denimo BME280, ki meri temperaturo, zračni tlak in vlago. Paziti moramo le, da je čip dobro prezračen, saj utegne v zaprtem ohišju zaradi segrevanja elektronskih komponent kolesarskega računalnika pokazati kako stopinjo višjo temperaturo od realne.
Med dodatnimi funkcijami so tudi meritve, kot so obrati pedalov, koordinate GPS ter osebni parametri, kot so ocenjevanje porabe energije (v kJ), srčni utrip in nasičenost krvi s kisikom, ki jih lahko izmerimo z digitalnimi športnimi zapestnicami. Te lahko podatke prek bluetootha ali Wi-Fija sproti pošiljajo v pametni telefon, ki lahko obenem zbira tudi podatke z drugih merilnikov.
Druge razvojne ploščice in Paspberry Pi Pico
Razvojnih ploščic z različnimi mikrokrmilnki danes na spletu ne manjka, a skoraj vsem je skupno, da jih lahko programiramo v razvojnem okolju Arduino, za katerega na internetu najdemo kar nekaj implementacij kolesarskih računalnikov. Prenosljivost programske kode omogoča pestro izbiro razvojnih ploščic z različnimi strojnimi osnovami, med katerimi sta priljubljeni tudi oskubljeni različici Raspberry Pijev: Zero z le enim priključkom USB, dvema mini HDMI in ležiščem za kartico SD ter povsem oskubljeni Pico z veliko splošnonamenskimi priključki, vendar brez priključkov mini HDMI in z le enim USB za programiranje in napajanje. Zadnjega lahko programiramo tudi v razvojnem okolju Micropython kar iz katerega od namiznih Raspberry Pijev, kot sta 3b in 4b.
Raspberry Pi Pico ni slaba izbira za gradnjo kolesarskega računalnika, saj porabi malo energije, krati pa daje veliko možnosti za priklop različnih tipal in grafičnega prikazovalnika, vendar v primerjavi z različico Zero ne omogoča brezžične komunikacije.
Kolesarski računalnik za tiste, ki ne marajo spajkanja
Čeprav bi kdo pomislil na to, da je kolesarski računalnik z zmogljivejšim računalnikom morda težje izdelati, to ne drži, saj imajo tudi namizni Raspberry Piji 1, 2, 3 in 4b vtičnico za priklop miniaturnega barvnega prikazovalnika TFT, obenem pa še razširitveno vtičnico s 40 priključki, prek katere lahko povežemo vsa zunanja tipala. Manjka le še programska oprema, vendar lahko na spletu poiščemo katero od odprtokodnih različic in jo dopolnimo. Vseeno Arduino ni najprimernejši za namizne rasberry pije, pri katerih hitreje pridemo do všečnega grafičnega uporabniškega vmesnika z drugimi razvojnimi programskimi orodji, kot je Lazarus s programskim jezikom Pascal, podobnim Microsoftovim vizualnim programskim jezikom v razvojnem okolju Visual studio.
Kot kolesarski računalnik z lastnim zaslonom ali brez lahko uporabimo tudi raspberry pi, ki mu dodamo ustrezna tipala in ga napajamo iz 5-voltnega polnilnega baterijskega modula.
Merilnik obratov za pametni telefon
Pametni telefon zmore meriti hitrost in prevoženo razdaljo zgolj s tipalom GPS, vendar utegnemo imeti težave ob slabem vremenu ter v mestnih središčih med visokimi betonskimi stavbami, ki zastirajo elektromagnetne signale iz Zemljine orbite, kjer nas pogosto rešuje določanje položaja ob pomoči celičnega omrežja, in seveda v zelo odročnih krajih na Zemlji, ki jih sateliti ne pokrivajo in v njih ni signalov celičnih omrežij.
Res pa je, da lahko na spletu poiščemo veliko zanimivih zastonjskih aplikacij, ki združujejo tako merjenje hitrosti in razdalje kot tudi sprotno prikazovanje zemljevida področja, kjer se trenutno nahajamo. Za prikaz zemljevida je navadno potrebna tudi podatkovna povezava prek mobilnega omrežja.
Kako torej zagotoviti osnovno delovanje kolesarskega računalnika na osnovi pametnega telefona kjerkoli in ob slabih vremenskih pogojih? Pametni telefoni imajo v osnovi dva priključka: USB in avdio, od katerih lahko oba uporabimo tudi za prenos podatkov. Novejši telefoni, ki omogočajo način delovanja OTG, lahko delujejo tudi kot gostitelji naprav USB. Od tod pa je dvosmerna komunikacija z mikrokrmilnikom tipala za merjenje hitrosti in prevožene razdalje sorazmerno enostavna. Tipalo se lahko obenem napaja prek vtičnice USB, vendar bomo s tem navadno hitro izpraznili baterijo telefona.
Avtorji najbolj smelih projektov na spletu so že pred leti pokazali, da lahko pametni telefon sprejema in oddaja podatke tudi prek svoje 4-polne vtičnice avdio. Ta ima poleg mase še vhod za analogni mikrofon in izhoda za levi in desni avdio kanal. Če enega od avdio kanalov prek tipala za obrate povežemo z mikrofonskim vhodom in na avdio kanalu predvajamo signal s konstantno frekvenco (npr. 10 kHz), bo tega telefon z ustrezno programsko aplikacijo zaznal na mikrofonskem vhodu vsakokrat, ko se bo kolo zavrtelo za en obrat. A to je le ena od mogočih implementacij.
Kaj pa brezžične možnosti? Wi-Fi in bluetooth prav tako zahtevata tipalo z lastnim mikrokrmilnikom, le da mora ta omogočati brezžično povezljivost, potrebuje pa tudi lastno napajanje. V mestnih središčih utegnemo imeti občasno težave s prenosom signala, je pa tudi res, da Wi-Fi in bluetooth na kratke razdalje do 1 m navadno vseeno več kot dovolj dobro delujeta.
Sodelovanje
Ker med kolesarjenjem na zaslonu potrebujemo le ključne podatke, kot so prevožena razdalja, čas in trenutna hitrost, lahko zmogljivejši doma izdelan kolesarski računalnik z enostavnim kontaktnim tipalom za obrate pogosto preprosto povežemo vzporedno. Pred tem pa moramo najprej izmeriti polariteto signala, ki ga oddaja originalni kolesarski računalnik, tako da doma narejeni kolesarski računalnik sprejema pozitiven signal. Preverimo tudi napetostne nivoje, in če niso pravilni, izdelamo prilagoditveno vezje. Pri tem se moramo zavedati, da lahko pri tem morebiti izgubimo jamstvo proizvajalca komercialnega kolesarskega računalnika in da lahko ob nepazljivosti ter pomanjkljivem elektrotehničnem in računalniškem znanju tega tudi trajno poškodujemo.
Razvoj in vgradnja programske opreme
Razvojno okolje Arduino je sorazmerno preprosto za uporabo, hkrati pa lahko vanj z interneta prenesemo številne programske knjižnice z vnaprej pripravljenimi funkcijami za povezavo različnih perifernih naprav, med drugim tudi majhnih zaslonov OLED in LCD, prilagojenih za domače aplikacije.
Kako začeti? Kot razvojni računalnik je najbolj prikladen pece z operacijskima sistemoma Windows ali Linux, zelo dobra podpora pa je tudi popularni Raspberry Pi 4b. Prednost zadnjega je grajeni vmesnik RS232 z napetostnimi nivoji TTL, zaradi česar nam ni treba kupiti vmesnika z USB na RS232, ki ga potrebujemo pri peceju.
Začetniki si lahko pri razvoju programske opreme pomagajo tudi s številnimi že izdelanimi programskimi kodami, ki jih najdemo na internetu, in tudi s primeri, ki so vgrajeni v razvojno okolje Arduino. Vseeno brez koncepta razvoja programske opreme navadno ne gre.
Projekti z interneta
Izdelava uporabnega lastnega kolesarskega računalnika se za marsikaterega navdušenega samograditelja strojne opreme izkaže kot pretežek izziv, zato si ni odveč ogledati uspešnih projektov, ki so jih različni avtorji predstavili na spletu.
• Projekt na spletni strani www.instructables.com/id/arduino-bike-speedometer je eden izmed prvih, vendar moram priznati, da je vsaj za moj okus avtor zbral velik preveliko ohišje, celo večje, kot je bilo tisto, ki sem ga izdelal sam. Na spletni strani instructables.com/arduino-bike-dpeedometer-with-128-X-64-graphics-lc najdemo tudi precej novejši projekt z barvnim grafičnim prikazovalnikom.
• Med zanimivimi projekti je tudi Izdelava odprtokodnega kolesarskega računalnika (angl. Make an open source bike computer) na spletni strani hackaday.com/2023/01/06/developing-an-open-source-bike-computer, ki se ga je avtor lotil v začetku januarja, medtem ko projekt hackaday.io/project/159440-android-smartphone-speedometer meri na tiste, ki želijo svoj pametni telefon ne le spremeniti v pravi kolesarski računalnik, ampak mu obenem dodati možnost merjenja hitrosti in prevožene razdalje, tudi ko GPS ne deluje. Tipalo povežemo s telefonom le prek 4-polne analogne vtičnice avdio.
• Z gradnjo preglednega kolesarskega računalnika na osnovi računalniške tablice so se pred leti ukvarjali tudi na spletnem portalu Spectrum v okviru spletnih strani mednarodne organizacije za standardizacijo IEEE, spectrum.ieee.org/build-a-readable-bicycle-computer.
• Avtor projekta instructables.com/Arduino-Bicycle-Speedometer-Using-GPS pa se pohvali ravno s tem, da njegov kolesarski računalnik deluje le na osnovi modula GPS. Ampak tak merilnik je pravzaprav tudi vsak pametni telefon z vgrajenim sprejemnikom GPS in ustrezno programsko aplikacijo.
Omenimo še, da lahko kot enostaven kolesarski računalnik z lastnim zemljevidom uporabljamo tudi navigacijsko napravo (npr. garmin, tomtom), le ustrezen nosilec za pritrditev na kolo potrebujemo. Vendar tovrstne naprave, ki se v avtu lahko napajajo iz 12-voltne vtičnice, pogosto porabijo precej energije, zato na daljšo vožnjo ni slabo vzeti tudi dodatne zunanje baterije in ustreznega polnilnega kabla ...