Strojna oprema - Kolesarjenje in računalniki

Podobno kot na številnih drugih področjih se digitalizacija pospešeno dogaja tudi na področju koles in kolesarjenja. To še posebej velja za električna kolesa, kjer sodobna elektronika in programska oprema ponujata povsem novo uporabniško izkušnjo, ne samo električne asistence pri premagovanju vzponov in razdalj. Računalniki pomagajo pri vožnji, boljšem treningu, navigaciji, zagotavljanju varnosti in varovanju premoženja.

Kolesa in kolesarjenje povezujemo s transportom, svobodo, z izleti v naravo, s prostim časom, športom, šele pri koncu tega seznama pa bi pomislili na računalnike. Tako kot v avtomobilski industriji, kjer so računalniki zdaj že nepogrešljiv sestavni del prevoznega sredstva, ki mu danes pravimo »pametni« avto, pa so računalniki in programski algoritmi začeli močno spreminjati in redefinirati to, čemur pravimo kolo.

Povezovanje računalnikov s kolesi se zdi še dandanes marsikomu nekaj protislovnega, celo nepotrebnega. Kolesa so namreč za marsikoga najprej izraz svobode, preprostosti, prvinskega stika svetom in izraz lastne moči. Dejstvo je, da lahko kolesarimo tudi povsem brez njih. Taka stališča vsekakor velja spoštovati. A vse več je kolesarjev, ki se danes odločajo za električna kolesa, s tem pa pogosto tudi za digitalizacijo, ki jih ta prinesejo s sabo.

Če pogledamo nekoliko širše, bomo računalnike v povezavi s kolesi srečali na dveh velikih področjih uporabe. Širokemu krogu uporabnikov so najbolj poznani specializirani kolesarski računalniki ali pa aplikacije na pametnih telefonih, ki pomagajo pri navigaciji na kolesu, beležijo prevoženo pot, čas, v naprednejših izvedbah pa še prevoženo višinsko razliko, ob uporabi merilnikov tudi srčni utrip, porabljene kalorije. Spisek tega, kar je kolesarju na voljo, je z vsako generacijo daljši.

V drugo skupino rabe digitalne tehnologije, ki je morda še zanimivejša in dolgoročno pomembnejša, spada elektronika, ki krmili delovanje kolesa in njegovih podsistemov, ne samo motorja in baterije, temveč tudi zavor, menjalnika, ponekod celo vzmetenja. S tem se odpirajo povsem nove možnosti rabe in prilagoditev delovanja kolesa, torej nekaj, kar je bilo v preteklosti nemogoče ali pa je bilo za to potrebno precej mehanskih spretnosti in kolesarskih veščin.

Potovalni računalniki in aplikacije za vsa kolesa

Za uporabo kolesarskih računalnikov in pomočnikov v obliki programskih paketov ne potrebujemo električnega kolesa. Tovrstni dodatki in programi delujejo z vsakršnim tipom koles, opirajo pa se na tipala, ki so vgrajena v specializiran računalnik (recimo pri Garminu) oziroma telefon, na katerem uporabljamo aplikacijo. V nekaterih primerih proizvajalci ob temu nudijo sestrske programe, ki beležijo pot na pametni uri in nato zapise posredujejo na telefon. V večini primerov so ure pomožno orodje za centralni program, ki deluje na telefonu.

Bikemap in Komoot poznata oblico zanimivih poti tudi v naših krajih.

Najpomembnejše tipalo, ki ga uporabljajo omenjene rešitve, je seveda vmesnik GPS. Ta pomaga pri navigaciji in merjenju hitrosti. Včasih (ob pomoči elektronskih zemljevidov) tudi pri merjenju višinske točke, a se je za natančnejše meritve tu bolje opirati na specializirana tipala za višino.

Praktično v vseh primerih znajo tovrstni kolesarski računalniki in programi povezati tudi merilnike utripa, moči (tipala na gonilkah) in kadence (hitrosti vrtljajev gonilke), včasih pa tudi druge koristne podatke o kolesarju, poti in kolesu. Večina teh podatkov je na voljo v realnem času, torej na zaslonu naprave ali programa, kar je potencialno uporabno že med samo vožnjo. Morda je še bolj zanimivo tovrstne podatke analizirati po zaključku poti, saj na ta način lažje ocenimo vloženi trud in učinke ter tudi bolje načrtujemo naslednje kolesarske avanture.

Kaj je boljše, mobilna aplikacija na telefonu ali namenski računalnik? Odgovor ni enoznačen in je predvsem odvisen od zahtevnosti uporabnika ter načina uporabe. Če navigacijo potrebujemo samo občasno, meritve med opravljeno potjo in po njej pa nas ne zanimajo, bo povsem dovolj mobilna aplikacija. Že brezplačne različice programov bodo povsem zadostovale, toda prave dobrote, na primer možnost načrtovanja poti, pridejo na vrsto šele v plačljivih različicah.

Za specializirane kolesarske računalnike, kot so tisti iz družbe Garmin, velja, da nudijo precej natančnejše meritve, da o navigaciji niti ne govorimo, saj je Garmin pravzaprav največji specialist na tem področju. Kdor želi največ, kar je mogoče beležiti in najnatančnejšo navigacijo, tudi po pravcatih brezpotjih, je najbrž dober kandidat za nakup te naprave.

Specializiran računalnik oziroma komplet z dodatnimi pametnimi tipali ponuja lahko tudi nekaj unikatnega, česar z mobilnimi telefoni ne moremo doseči. Garmin ponuja opcijske pametne luči z vgrajenimi radarskimi merilniki. Kolesar lahko nato na kolesarskem računalniku vidi, ali se od zadaj bliža vozilo (ali celo več teh) in s kakšno hitrostjo se približujejo. Na ta način se lahko preventivno umakne ali ustavi in s tem izogne nesreči, kjer je kolesar v večini primerov glavna žrtev dogodka. Funkcionalnost, ki lahko dobesedno reši življenje.

Kolesarske mobilne aplikacije

Mobilne aplikacije so brez dvoma najenostavnejši kolesarski računalniški pripomoček. Večino programov lahko brezplačno naložimo na telefon in s tem dobimo navigacijski program, ki je boljši od generičnih, kot so Googlovi Zemljevidi. Razlika je predvsem v tem, da specializirane kolesarske (pa tudi pohodniške) aplikacije poznajo kolesarske poti, celo steze v naravi, ki jih Googlovi Zemljevidi in podobni programi ne poznajo.

Eden najuporabnejših vodnikov za kolesarjenje je možnost delovanja brez mobilnega signala.

Kdor so podaja na poti zunaj cestnega omrežja, bo to izredno cenil, sploh če se na določeno pot podaja prvič in mu točna smer poti po stezah ni domača. Brez tega lahko zelo hitro zaidemo na napačno pot. Kako dobro to deluje v praksi? Prav vsi programi, ki jih navajamo v nadaljevanju, ponujajo zelo natančno vodenje po 90–95 odstotkih vseh poti, tudi v Sloveniji in drugih državah.

Ob nekajletni uporabi programov, kot sta najbolj znana Bikemap in Komoot, se je le dva- ali trikrat zgodilo, da je se je program zmotil. Ravno nasprotno, kar nekajkrat se je namreč zgodilo, da na poti s prijatelji sprva predlogu programa nismo povsem verjeli, pa smo vendarle šli po predlagani in uspešno prispeli na cilj. Zlata vredno, ne glede na to, ali kolesarite z navadnim ali električnim kolesom.

Vsi našteti programi omogočajo preprosto navigacijo s spremljanjem poti na zemljevidu. Prav tako omogočajo iskanje poti na določeni lokaciji. Kolesarska skupnost je tu zelo aktivna in je na vseh platformah lepo dokumentirala zanimive poti, tudi v Sloveniji. Poti velja poiskati po že preizkušenih stezah zlasti tedaj, ko želimo krožno pot, torej da se vrnemo na mesto, ker smo začeli. Brez vnaprejšnjega načrtovanja in pomoči tovrstnih programov se lahko pošteno uštejemo.

Navigacija je pri teh programih osrednja storitev, a pri tem lahko računamo, da bodo programi obenem znali meriti hitrost, povprečno hitrost, prevožen čas in višinsko točko. V nekaterih primerih lahko predvidijo, koliko časa še imamo do cilja poti.

Toda večina programov nudi še precej več, če se odločimo za plačljive različice. Če vzamemo pod drobnogled Bikemap (Komoot ima podobno ponudbo) ob naročnini 39 evrov na leto (ali 9 na mesec), dobimo možnost glasovnega vodenja, kje moramo zaviti na poti. To (preizkušeno) deluje, tudi sredi gozda, obenem kolesarju ni treba nenehno gledati na zaslon telefona, kar utegne biti nevarno.

S plačljivo različico dobimo tudi možnost uporabe zemljevidov brez uporabe interneta (offline maps). Če gremo kolesarit v divjino, se to mimogrede pripeti. Delo brez povezave je tedaj neprecenljivo. Zelo koristno je tudi, da v plačljivi različici program lahko svetuje poti glede na tip kolesa. Tako nas, denimo, s »cestakom« ne bo vodil po gorskih stezah. Zanimive so možnosti načrtovanja lastnih poti, poleg teh pa še predogled poti (zlasti v kontekstu višinske razlike) in celo izvoz poti v druge programe (GPX, KML). Bikemap ima celo funkcijo zaznave padca voznika in lahko ob nesreči ter ustreznih nastavitvah pokliče pomoč.

Komoot zna praktično vse, kar zmore Bikemap, a je v nekaterih pogledih še bolj dognan in natančen. Pri Bikemapu smo včasih naleteli na situacijo, kjer se je pri različnih alternativnih poteh program zmedel in obrnil krog vožnje oziroma smo morali ročno poseči v nastavitve vodenja. Komoot se pri dosedanji uporabi ni zmedel nikoli. Težko bi sodili, kateri od obeh programov nudi več poti ali večjo natančnost. Z obema dobimo podobno. Res pa je, da ima Komoot po svetu 30 milijonov uporabnikov, Bikemap pa tretjino tega.

Komoot omogoča načrtovanje in pregled poti na različnih napravah.

Omeniti velja še to, da obe platformi, kot tudi nekateri drugi programi, denimo AllTrails (ki je sicer bolj za pohodnike kot kolesarje), ponujajo spletne različice storitve, ki so udobnejše za opravila, kot sta planiranje in analiza poti. Na računalniku zastavljen načrt pa se samodejno prenese na mobilno napravo.

Na enem področju se Bikemap in Komoot kljub vsemu razlikujeta, tj. pri integraciji z drugimi programi in platformami. Oba podpirata take stalnice s področja fitnesa, kot sta Strava in Apple Health, toda Komoot nudi več, saj njegova storitev deluje tudi na specializiranih računalnikih proizvajalcev Bosch in Specialzied. Kmalu bo menda tudi na kolesih Flyer in tistih z motorji Yamaha.

Alternativa specializiranim aplikacijam so lahko bolj vsestranski programi, kot je Strava, ter tudi generični navigacijski programi, kot sta Apple in Google Zemljevidi, toda ponudba ugodnosti za kolesarje je v tem primeru bistveno bolj skromna, zato priporočamo uporabo specializiranih kolesarskih programov.

Namenski kolesarski računalniki

Mobilni telefoni sicer vse bolj nadomeščajo specializirana naprave, toda zahtevnejši uporabniki se bodo tudi pri kolesarjenju morda raje odločili za pravi kolesarski računalnik. V prvi vrsti bo to najbrž eden od izdelkov družbe Garmin, čeprav je ponudba na trgu širša, denimo Wahoo Elemnt/Roam, Bryton Rider, Hammerhead Karoo, Sigma Rox. Toda te znamke so prisotne zlasti na večjih trgih, pri nas jih srečamo precej bolj redko. Razen z Garminom nimamo pretiranih izkušenj, zato bomo tudi rahlo skeptični glede pokritost naše države s kolesarskimi zemljevidi. Zaradi tega, pa tudi drugih dejavnikov, je Garmin precej bolj varna naložba.

Aplikacija Komoot je tako razširjena, da je na voljo že za nekatere kolesarske računalnike.

Cene modelov Garmin Edge se začnejo nekje pri 200 evrih za črno-beli zaslon oziroma 300 evrih (Edge 530 z barvnim zaslonom), segajo pa vse do 750 evrov, kolikor je treba odšteti za Edge 1040 Solar. To pa so že zneski, ki so primerljivi s cenami računalnikov PC oziroma prenosnikov, tako da odločitev verjetno ne bo padla zlahka.

Kaj torej dobimo več v primerjavi s tem, kar nam nudijo aplikacije na telefonih oziroma računalniki na električnih kolesih? V prvi vrsti vrhunsko kartografijo in možnost navigacije, vključno z usmerjanjem zavoja za zavojem. Tu je Garmin še vedno najboljši, a treba je povedati, da aplikacije na telefonih ne zaostajajo prav dosti.

Dobrote se seveda skrivajo v podrobnostih. Garminove naprave ponujajo načrtovanje poti za posamezne vrste voženj (gorsko, makadam, cestno ...), celo načrtovanje poti po priljubljenosti oziroma ocenah kolesarjev. Računalniku lahko celo postavimo cilje (čas, razdalja), nakar zna svetovati proge, ki ustrezajo kriterijem. Če imamo v skupini kolesarjev več Garmin naprav, se ti lahko spremljajo v realnem času, kar utegne biti koristno, ko se kolona raztegne.

Sodobne aplikacije znajo najti poti v naši bližini glede na razdaljo, ki jo želimo prevoziti.

Funkcija ClimbPro omogoča, da med vožnjo spremljamo preostanek naklona in vzpona ter s tem bolje načrtujemo razporejanje moči. Garmin pomaga pri ocenjevanju zahtevnosti in zveznosti proge, prav tako že med vožnjo z vodnikom moči (Power Guide) svetuje razpored moči. Nudi celo pomoč pri aklimatizaciji na vročino in nadmorsko višino. V vsakem trenutku seveda lahko spremljamo stanje vadbe, če pa imamo še merilnik srčnega utripa in merilnik moči na gonilkah, bomo v vsakem trenutku vedeli, kako dobro opravljamo vadbo.

Še korak več so podatki za specifične tipe kolesarjenja. Pri parametrih za gorsko kolesarjenje lahko Garmin beleži število, čas in dolžino skokov. Opozarja na trenutke, ko bi bilo dobro zaužiti vodo ali pijačo. Če pa se med vožnjo premislimo, nas zna karseda hitro pripeljati na začetek poti, denimo iz gozda. S funkcijo Livetrack nas lahko na Garminovi aplikaciji za telefone spremljajo prijatelji in družina. Zlasti pri vožnji po stranpoteh je dobro, da še kdo ve, kje smo.

Garmin ponuja take dobrote, kot je napoved preostanka vzpona.

Garmin nas varuje tudi s tem, da pri nekaterih modelih samodejno sproži klic v sili ob padcu. Prav tako lahko služi kot alarm za kolo, če se to premakne. Garmin nudi cel kup integracij z različnimi programi za fitnes in športne aktivnosti, po drugi strani pa zna komunicirati z naraščajočim številom električnih koles.

Kot je razvidno, Garmin nudi kar nekaj funkcij, ki jih drugje ne srečamo. Za nameček je moč izbirati med baterijsko in solarno napajanimi modeli. Če k temu dodamo še povezave med gonilkami in tipali, merilniki kadence in utripa ter že prej omenjene pametne luči z radarji, je jasno, kje je dodana vrednost nakupa tovrstnega računalnika.

Toda vse to stane precej denarja, zato verjamem, da se bodo za to smer odločili le resnični navdušenci, ki s tem rešujejo konkretne težave pri kolesarjenju in ne kupujejo naprave »na zalogo«. Temu bomo zato rekli nišni izdelki v pravem pomenu besed. Kdo ve, morda pa se Garmin nekega dne odloči, da bo v aplikaciji na telefonu ponudil podobne funkcionalnosti, a za nižjo ceno.

Kolesarski računalniki Garmin nudijo več kot aplikacije za pametne telefone.

Elektronika in programska oprema v električnih kolesih

V primerjavi z zgornjo kategorijo izdelkov in programov najnovejša električna kolesa nudijo še precej več. Programska oprema je bila pri električnih kolesih pravzaprav prisotna že od samih začetkov, a je bila v prvotnih generacijah izdelkov prikrita uporabnikom. Dejstvo pa je, da danes večino značilnosti delovanja motorjev in ciklov polnjenja in praznjenja baterij nadzorujejo mikrokrmilniki in programska oprema. Lep primer je izbira stopnje asistence (pomoči motorja), kar je v celoti programsko krmiljena rešitev, ne glede na znamko in tip motorja.

Električna kolesa so že od samih začetkov imela vgrajen manjši uporabniški zaslon, ki je podajal uporabne informacije, kot je trenutna hitrost, količina preostale energije v bateriji, prevoženi kilometri, pogosto pa tudi kadenca (število zavrtljajev gonilk), skupno število prevoženih kilometrov.

V zadnjih dveh ali treh letih pa je večina proizvajalcev spremenila strategijo, saj ob kolesih (ne glede na ceno) ponujajo čedalje manjše zaslone, zgolj za prikaz esencialnih podatkov ali pa so celo brez njih. Prav nenavadno je gledati kolo, ki stane sedem, osem ali več tisoč evrov in ima namesto tega samo majhen prikazovalnik iz LED-diod, ki z barvo in s številom prižganih diod ponazarjajo, koliko je zaloge in režim asistence.

Glavni razlog za to je, da so specializirane računalnike/zaslone nadomestili z aplikacijami na pametnem telefonu. Vsi se lahko strinjamo, da so ti bistveno bolj zmogljivi kot vse ostalo, kar bi sicer vgradili na kolo, dodana vrednost je tudi v tem, da ga lahko v vsakem trenutku spravimo na varno mesto, tako pred tatvinami kot tudi za zaščito pred poškodbami pri morebitnih padcih. Nobena skrivnost ni, da se pri padcih zelo verjetno najprej poškoduje zaslon. To seveda velja zlasti za gorska kolesa, drugod je teh tveganj manj.

Garmin kot dodatek h kolesarskim računalnikom ponuja radar za opozorilo o prihajajočem vozilu.

Aplikacije na telefonih pa so še precej več kot zgolj zamenjava za vgrajene kolesarske računalnike. Včasih proizvajalci ponujajo celo več programov, na primer za konfiguracijo in programsko posodobitev (!) kolesa, ločenega za serviserje (diagnostika) in nazadnje program, ki je zamenjava za potovalni računalnik. Ponudba se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca.

Shimano E-Tube Project

Podjetja Shimano najbrž ni treba posebej predstavljati, gre za enega najbolj znanih proizvajalcev menjalnikov, zavor in vsega, kar je s tem povezano. Ob vzponu električnih koles so veliko vložili tudi v razvoj električnih motorjev za kolesa, v zadnjem času pa tudi v dodatne elektronsko krmiljene podsisteme, o katerih bomo nekaj zapisali v nadaljevanju.

Shimano ima danes v ponudbi več motorjev (EP8, EP6, EP801 in še nekaj bolj specializiranih rešitev). Temu sledijo več velikosti in tipov akumulatorjev ter še kopica druge »digitalizirane« kolesarske opreme. Kot podporo svoji električni in elektrificirani platformi Steps ponujajo dve aplikaciji.

Potovalni računalnik Shimano nudi oblico informacij.

E-Tube je konfiguracijski program za kolo. S kolesom se preprosto povežemo prek vmesnika bluetooth (sparjenje je silno preprosto in vselej zanesljivo), nakar lahko s programom samodejno prepoznamo električno podprte komponente na kolesu. Obenem lahko posodobimo programsko opremo posameznih podsistemov (motor, akumulator, krmilnik na vodilu, zaslon, ostala oprema). Preverimo lahko tudi morebitne zaznamke o napakah in podatke o opremi.

Za uporabnika je najzanimivejša možnost, da lahko s tem programom natančno nastavimo profile asistence, česar na krmilniku na samem kolesu ne moremo. Shimano ponuja pri vseh motorjih tri tipe asistence: Eco, Trail in Boost. Tovarniško pride vsaka s svojimi nastavitvami, a te lahko spremenimo.

Pri vsaki lahko nastavimo najnižjo in najvišjo stopnjo pomoči, največji navor, ki ga bo motor zmogel pri določeni stopnji, pa tudi hitrost aktivacije asistence oziroma to, kako hitro bo pomoč dana uporabniku, ko bo ta malo bolj pritisnil na gonilke. Morda se vse skupaj zdi iskanje dlake v jajcu, ampak v primeru opreme Shimano so te nastavitve zelo opazne. V svojem primeru sem spremenil nastavitev Trail, ker se je ta premalo razlikovala od režima Eco, morda tudi zaradi (khm …) teže voznika. Nastavimo lahko celo dva neodvisna profila, med katerima preklapljamo. Uporabno, saj imamo lahko en profil za strme vzpone in spuste, drugega pa za »običajno« vožnjo.

Shimano E-Tube blesti pri možnosti prilagajanja stopenj asistence.

Drugi program iz družine Shimano je E-Tube Ride in predstavlja potovalni računalnik za lastnike koles z električno opremo Shimano. V programu je na voljo kar šest različnih in nastavljivih informativnih zaslonov. Denimo, prvi nudi prikaz vožnje na zemljevidu, a obenem prikazuje izbrane podatke, ki jih nudi kolo. Vsak kazalnik lahko z dolgim pritiskom zamenjamo z drugim.

Prikazovanje podatkov gre tu precej dlje kot samo do prikaza hitrosti, prevoženih kilometrov in drugih podatkov. Če si (ob doplačilu) omislimo Shimano gonilke z merilnikom moči, lahko program prikazuje dejansko uporabljeno silo na gonilki, in to za levo in desno nogo ločeno. Na ta način lahko v vsakem trenutku vidimo dejanski prispevek kolesarja (in kolesa). V bistvu je to dober pripomoček za natančno doziranje napora, na primer pri vzponih.

Za konec pa še poslastica. Shimano od nedavnega nudi elektronsko krmiljeni menjalnik imenovan Di2. Ta omogoča električno daljinsko krmiljenje zadnjega menjalnika, ki med drugim omogoča prestavljanje verige tudi, kadar ne vrtimo gonilnik. Če pa Di2 uporabljamo z električnim kolesom, je na voljo celo samodejni način prestavljanja. Elektronika na kolesu zna prek tipal zaznati hitrost gonilke, zahtevani navor na motorju, in če se ne motim, celo nagib terena, ter samodejno izbere prestavno razmerje.

Prvi testi so pokazali, da celota omogoča bliskovito hitre menjave, pri čemer določi ravno pravšnje razmerje za premagovanje ovir. Pri gorskem kolesarjenju se torej ne moremo »zmotiti« pri izbiri prestavnega razmerja, hkrati smo lahko bolj osredotočeni na samo vožnjo. Komaj čakamo, da to preizkusimo tudi v praksi.

Programska oprema omogoča zaznavo komponent in možnost posodobitve vgrajene programske opreme.

Bosch Flow

Bosch je na področju električnih koles trenutno največji ponudnik motorjev, akumulatorjev in baterij, tako po tržnem deležu kot številu znamk, ki uporabljajo njihove električne sisteme. Obenem je Bosch tudi največji inovator, ki je za sabo popeljal tudi druge znamke.

Za povezavo s kolesi, opremljenimi z opremo Bosch, ponujajo mobilno aplikacijo Flow. Ta na enem mestu omogoča konfiguracijo kolesa, posodabljanje programske opreme, prilagajanje asistence pri vožnji, obenem pa je lahko potovalni računalnik.

Konfiguracija kolesa je podobna kot pri drugih sistemih. Program pri začetni namestitvi samodejno poišče naprave in jih registrira. Vsi podatki so shranjeni na uporabnikovi mobilni napravi kot tudi v oblaku družbe Bosch. To jih kar precej razlikuje od drugih ponudnikov, saj Bosch s kombinacijo nekaj dodatka omogoča tudi aktivno varovanje kolesa. Če imamo na kolesu modul z GPS, lahko na daljavo vidimo, kje se nahaja kolo (podobno kot Find My Phone). Če nam ga ukradejo, obstaja torej možnost, da ga izsledimo.

Flow je celovita mobilna aplikacija za kolesa z motorji Bosch.

Še več, najnovejše generacija motorjev Bosch (CX) premore funkcijo eBike Lock, kjer prek programske opreme fizično zaklenemo delovanje motorja, kar kolo v celoti naredi neuporabno, dokler ga ne odklenemo. Ključ je kar sama mobilna aplikacija oziroma bližina telefona. Na ta način bodo kolo sicer še vedno lahko ukradli, ampak ga bodo morali odnesti, ne bodo se mogli odpeljati.

Na Boschevi platformi prav tako lahko prilagajamo značilnosti posamezne stopnje asistence. Določimo lahko stopnjo asistence, hitrost intervencije, največji navor, celo največjo hitrost, pri kateri asistenca še deluje. Vsi vemo, da so električna kolesa omejena na hitrost 25 km/h, in po doseganju te meje se motor samodejno izklopi. Toda v primeru koles z motorji Bosch lahko to mejo tudi znižamo. Če želimo, da po določeni doseženi hitrost pomoč ni potrebna, lahko to prilagodimo lastnemu načinu vožnje.

Bosch ponuja dobro pregleden, a morda preveč asketski nadzorni zaslon.

Kot smo že omenili, nudi Bosch v programu Flow tudi potovalni računalnik. Res pa je, da je ta silno asketski (hitrost, čas vožnje, prevožena razdalja, povprečna hitrost, zaloga energije). Poleg tega ni kaj posebej prilagodljiv, kot je Shimano E-Tube Ride. Odkupi pa se z zelo velikimi napisi (prikaz je v ravninskem položaju telefona), kar pripomore k lažjemu branju informacij kot pri tekmecih.

Bosch blesti še na enem področju. Povezati se zna z znanimi rekreativnimi in fitnes aplikacijami, med katerimi so Strava, Komoot in Apple Health, ter s pametnimi urami Apple Watch. Kdor uporablja kombinacijo katere od navedenih rešitev, bo s to integracijo zelo zadovoljen, saj bodo kolesarski podvigi dopolnjeni z različnimi podatki, ki jih posreduje samo kolo.

Drugi proizvajalci

Če sta Bosch in Shimano največja ponudnika električnih motorjev, pa imajo drugi proizvajalci tudi svoje mobilne aplikacije za konfiguracijo kolesa in pomoč pri kolesarjenju. Med njimi bi morda izpostavili Specialized Mission Control, ki je med doslej videnimi morda najbolj dognan in zanimiv za uporabnike.

Specialized je znan po tem, da v svojih kolesih uporablja motorje, projektirane v lastni hiši, čeprav jih izdeluje nemški proizvajalec Brose. Sami so tako razvili tudi programsko opremo za konfiguracijo koles, ki gre morda najdlje od vseh, vsaj kar se tiče konfiguracije kolesa in pomoči pri kolesarjenju.

Specialized z mobilno aplikacijo omogoča marsikaj, celo diagnostiko napak

Tudi kolesa Specialized sparimo prek vmesnika bluetooth, nakar lahko zelo natančno nastavimo lastne preference za vsako od ponujenih stopenj asistence. Izredno koristna se nam zdi asistenca pri navigaciji, ki zna pomagati pri večni dilemi, ali imamo dovolj energije za preostanek poti. Funkcija Smart Control namreč zna spremljati preostanek poti (dolžino in višinsko razliko), temu pa tudi prilagodi režime uporabe asistence, da zagotovi zadostno zalogo energije do konca poti.

Veliko koles in proizvajalcev danes ponuja možnost samodejnega preklapljanja med režimi, a le pri Mission Controlu smo doslej videli povezavo med samodejno izbiro in dejanskim načrtom poti. Če se vozimo po (še) neznanih poteh in stezah, je zelo težko oceniti, koliko energije moramo še pustiti za rezervo, zato je tovrstna možnost lahko nadvse uporabna.

Mission Control nudi tudi najbolj podrobne statistike preteklih voženj, ki jih drugje ne srečamo do te mere. Prav tako pomaga pri diagnostiki delovanja in stanja kolesa. Zaslon s podatki o poteku poti je povsem prilagodljiv, gonilke pa lahko povežemo s senzorji za moč in z merilniki srčnega utripa. Program nas zna celo opozoriti, ali smo s temi vrednostmi zunaj okvira izbranih vrednosti (preveč, premalo).

Giant omogoča beleženje kolesarskih dosežkov s programom.

Giant ima lastno aplikacijo RideControl, Haibike pa Haibike Connect. Gre za implementacije krmilnih programov, ki so specifični za kolesa teh proizvajalcev, po vsebini pa so podobni tistim, ki jih nudijo Bosch in Shimano, čeprav je možnost nastavitev tu nekoliko manjša.

Razvoj specializiranih krmilnih programov za električna kolesa in njihove motorje se odvija zelo hitro in proizvajalci kar nekako tekmujejo s svežimi pristopi in z izvirnimi idejami. Fazua (proizvajalec, ki ga je lani kupil Prosche) v svojem programu Fazua Ride ob prvi konfiguraciji lastnika kolesa prek vprašalnika natančno spozna, kar se tiče značilnosti (teža, starost) kot tudi stopnje izkušenosti in preferenčnih načinov vožnje (enduro, trail ...), nakar samodejno prilagodi značilnosti ravni asistence, ki najbolj ustrezajo profilu uporabnika.

Fazua pri svojih lahkih motorjev omogoča zelo natančno nastavitev delovanja asistence.

Če to ni dovolj, lahko način uporabe asistence določimo s premikanjem krivulj grafov moči in navora, kot če bi spreminjali elektroniko za krmiljenje motorjev (»navijanje«) pri avtomobilih. Ker so motorji Fazua lahki, so pogosto uporabljeni zlasti v kolesih za največje navdušence, zato se spodobi, da je tudi kakovost programske opreme na visoki ravni.