Strojna oprema | Procesorji

Modri in rdeči

Intel in AMD se merita v izenačenem dvoboju, toda med njunimi izdelki v družinah Core in Ryzen so vendarle nekatere pomembne razlike.

Kljub priročnosti prenosnikov, je namizni računalnik spričo modularnosti, nižje cene in višjih zmogljivosti še vedno bolj priporočljiva rešitev. Če imamo prostor in potrebujemo močan stroj.

Ne gre zameriti, če ima laičen opazovalec občutek, da se na področju centralnih procesorjev za namizne računalnike ne dogaja kaj dosti. Zdi se, da že celo večnost izbiramo med modrimi škatlicami z znamko Intel Core ter rdečimi z nalepko AMD Ryzen in da le zaporedni nazivi modelov dobivajo vse višje številke. Vendarle pa pod pokrovom stalno divja srdita tekma in lanskega decembra smo spremljali Intelovo lansiranje napredne arhitekture Meteor Lake, o kateri smo pisali v marčni številki. Vseeno za uporabnike namiznih 'mašin' v tem hipu še ni pomembna, saj je namenjena zgolj prenosnikom. Tehnologija pride v velike škatle z naslednjo generacijo čipov, to je Arrow Lake-S, o kateri morda kaj izvemo že v bližnji prihodnosti. Na junijskem Computexu se namreč nadejamo napovedi malone vseh prihodnjih čipovnih tehnologij, tako procesorskih kot grafičnih.

Takoj na začetku je zato treba razčistiti z vprašanjem, ali so nakupi v teh mesecih še smiselni. Natančnih datumov izidov še nimamo, zato si je treba pomagati z namigi. Skoraj gotovo bodo prvi na sporedu novi procesorji AMD arhitekture Zen 5, ki se bodo imenovali Ryzen 9000. V podjetju vztrajno mirijo, da prispejo »v drugi polovici leta«, kar v praksi pomeni v predbožičnem obdobju. O omenjenih Intelovih čipih Arrow Lake-S je manj gotovosti. Vse več je govoric, da bodo prispeli šele v prvih mesecih prihodnjega leta, čeprav bi pri Intelu lahko pohiteli z omejeno količino zgodnejših kosov za božič, da bi konkurentu vzeli nekaj vetra iz jader. To pomeni, da širšega izbora iz obeh podjetij verjetno ne bo pred prihodnjo pomladjo. Kdor fanatično meri na najboljše modele, bo torej počakal do tedaj. Vsi tisti, ki si zgolj želijo dobro preverjenih izdelkov za domačo rabo, pa lahko povsem mirne duše kupujejo še letos poleti. Na voljo sta dva dobro zaokrožena repertoarja.

AMD – trdna tehnologija, nova platforma

Arhitektura Zen 4, ki je zgrajena na premišljenih iteracijah preteklih generacij, je podlaga odlično uravnoteženih procesorjev Ryzen 7000, ki sami zase praktično nimajo šibke točke. Čipi so zmogljivi in zanesljivi, poraba ekonomična, cena konkurenčna. Modeli s 6–16 jedri pokrivajo vse običajne potrebe, kar si jih je mogoče zamisliti. Kljub temu pa imajo pomembno kaprico: platformo AM5, ki jo je AMD z njimi uvedel. To pomeni, da potrebujejo najnovejše matične plošče s čipovji serije 600 in ne gredo v starejša podnožja tipa AM4 – kakor tudi obratno; prejšnja generacija Ryzen 5000 se 'ne razume' z novimi podnožji. AM5 poleg novih matičnih plošč zahteva rabo modernejšega pomnilnika DDR5, kar vse skupaj pomeni nekaj višji strošek. Cene sicer vztrajno upadajo, a je razkorak s starejšimi serijami ponekod še vedno zaznaven, kar bi bil lahko argument za tiste, ki iščejo izdelke v nižjih cenovnih razredih.

Čeprav so AMDjeve plošče platforme AM5 še nekoliko dražje, je treba vedeti, da tudi na najbolj osnovnem čipovju, B650, čisto spodobno pokrijejo vse potrebe. Le redki potrebujejo dražje B650E ali X670(E).

V rdečih škatlicah najdemo tudi dva samosvoja tipa čipov. Najprej modele z oznako X3D, s katerimi označujejo različice z dodatnim medpomnilnikom L3, čemur pravijo V-Cache. Namenjeni so pretežno igričarjem in ustvarjalcem iger, saj tovrstno programje od takšnega pristopa največ odnese, ker obdeluje veliko količino zelo različnih vrst podatkov, ki jih je treba hraniti v CPU. Drugod je doprinos po večini zanemarljiv ali celo rahlo negativen, saj V-Cache kanec zniža dosegljive frekvence procesorja. Med izjemami je peščica orodij, kot so nekateri simulacijski programi ali tisti za produkcijo glasbe. Druga zanimiva podvrsta ryzenov so threadripperji, kamor spadajo najbolj noro zmogljivi namizniški procesorji ta hip, ki v najzmogljivejši izdaji dosežejo kar 96 jeder! Toda threadripperji niso namenjeni domači rabi, temveč inženirjem, znanstvenikom in ustvarjalcem vsebin z najvišjimi zahtevami do delovnih postaj, saj jih ni mogoče dobiti pod poldrugim tisočakom evrov za kos.

Intelov hibridni eksperiment

Modri procesorji Core zadnjih generacij so bolj samosvoji od AMD, a je treba zaradi tega pri nakupu bolj paziti. Pred poltretjim letom je podjetje z arhitekturo Alder Lake stopilo na pot hibridnih procesorjev, podobnih tistim v telefonih. To pomeni, da imajo računska jedra dveh velikosti: večja vrste P(erformance) in manjša vrste E(fficiency). V njihovih opisih je zato mogoče zapaziti konfiguracije vrste 6P+4E in podobno. Na ta način je Intelu uspelo, da je prvič v zgodovini tekmeca posekal v številu jeder, saj jih imajo že vstopni modeli Core i5 med 10 in 14, tisti na zgornjem koncu pa do 24! Že res, da je na papirju okrog polovica teh jeder počasnejše vrste, toda v veliki večini nalog tako in tako niso vsa obremenjena do konca, zato gre za smiseln princip. Do izraza pride predvsem pri cenejših modelih, ki so nekaj zmogljivejši od ryzenov, medtem ko je na sredini in zgoraj slika izenačena, saj tam pokaže zobe rdeča naveza števila jeder in odlične inštrukcijske učinkovitosti.

Z meteor laki je Intel prenovil poimenovanje in uvedel naziv Ultra, ki pa naj ne zmede, saj je ta hip še vedno stvar prenosnikov. Konec leta, s prihodom Arrow Laka, prispe tudi v namizne škatle.

Slaba plat trenutnih procesorjev Core je velika poraba elektrike, saj je nekateri modeli potrošijo kar dvakrat toliko kot primerljivi ryzeni! Če je pri AMD treba paziti na izbiro platforme, je pri Intelu kočljiva točka lahko procesorski hladilnik. Druga omembe vredna podrobnost je bolj mlahav izkaz aktualne, 14. generacije modelov Core. Gre zgolj za osvežitev prejšnje družine in Intel je tu vsaj pošten, da jih naziva z Raptor Lake *Refresh*. Sorodni modeli 13. generacije so tako še vedno smiseln nakup, če nam jih uspe dobiti, saj so običajno cenejši, hkrati pa niso bistveno počasnejši. Najbolje je, če so osnova sistemov, kjer CPU ni najpomembnejša komponenta, kot so naprave za igranje ali manj zahtevno delo. Navsezadnje je treba opozoriti, da je 14. generacija Core zadnja na podnožju LGA 1700. S prihajajočo arhitekturo Arrow Lake-S Intel prehaja na podnožje LGA 1851, ki bo zahtevalo nove matične plošče, zato preprosto nadgrajevanje z menjavo čipa ne bo več mogoče.

Računalnik za babico

Pri cenejših napravah, ki so namenjene spletu, ogledu filmov ali delu s pisarniškimi orodji, je najpriporočljivejši hack nakup modela iz katere od preteklih serij, saj jih je tudi v teh časih še vedno nekaj na voljo. Zaporedne generacije procesorjev se dandanes razlikujejo malenkostno, in ko je debelina denarnice najpomembnejša omejitev, je mogoče na ta način dosti prihraniti ob zanemarljivi izgubi zmogljivosti. To pomeni Ryzen 5000 ali celo 4000 ali modele Core 13000/12000 z nižjega dela. Štiri jedra zahtevano breme načelno 'prebavijo', a je bolje vzeti različico s šestimi, da bo aktualna dlje časa. Glavna pozornost naj velja integrirani grafiki, saj v takšne naprave ponavadi ne montiramo diskretnih kartic. Pri Intelu se tako ognimo oznakam F, ker označujejo modele brez integrirane grafike.

V bistvu je AMD uspelo konkurentu dobro zmešati štrene z januarskim lansiranjem modelov Ryzen 5 5500GT in 5600GT, in sicer zaradi kombinacije šestih jeder ter agresivne cenovne nalepke pod 150 evri. Intel ima namreč v tem segmentu zgolj štirijedrnike, zato sta omenjena ryzena najpriporočljivejši nakup z najnižjega dela lestvice. Vseeno pa velja poudarek, da govorimo o domačih medijskih bremenih. Njuna integrirana grafika bo dovolj za Minecraft, ne pa tudi Flight Simulator. Hkrati kljub šestim jedrom nista primerna za sprego z zmogljivejšo grafično kartico, ker gre za izpeljanko mobilniških čipov, ki jih ni mogoče tako zelo obremeniti.

Mrcina za igre

Prvo pravilo kupovanja igričarskega računalnika je, da je najpomembnejša komponenta grafična kartica, medtem ko lahko pri procesorju varčujemo. To pomeni, da za šibkejši igričarski računalnik, ki bo poleg tega tudi družinska medijska in spletna naprava, uporabimo spoznanja iz prejšnjega poglavja – le da se tokrat obvezno ozremo še za diskretno grafično kartico. Integrirana grafika kljub složnemu napredovanju še vedno nima dovolj manevrskega prostora, da bi jo uporabljali za ves spekter iger. To se pravi, da tokrat želimo Intelove modele z oznako F – natančneje, Core i5-13400F, ki mu z 10 jedri in s ceno pod 250 evri v tem segmentu ni para. Naraščaj bo mirno lahko igral call of dutyje in poleg še gledal kakšen stream.

Poraba zadnjih intelov je anomalija in danes hladilniki za procesorje niso večji ali dražji kot nekoč. V večini primerov zadoščajo zračni, kot je proslavljeni Thermalrightov Peerless Assassin.

Pri dražjih konfiguracijah je glavno vprašanje, ali bodo namenjene zgolj igram ali še katerim drugim orodjem. V prvem primeru je AMD z različicami X3D tekmeca pri dražjih napravah povsem izrinil. Za napravo višjega srednjega razreda naj služi odlični Ryzen 7 7800X3D, tisto najvišjega pa Ryzen 9 7950X3D, ki je tu danes nesporni zmagovalec. Kdor jedra poleg tega potrebuje še za medijsko ali načrtovalsko delo, se lahko ozre za inteli in ne bo zgrešil ne s Core i7-13700KF niti z i5-13600KF. Kdor pa že zdaj gradi platformo za prihodnost, mora izbrati AMD AM5 in Ryzen 5 7600X, 7700X ali 7900X. Čeprav imajo na papirju manj jeder od intelov, so vsi zelo zmogljivi čipi in o razlikah odločajo malenkosti. Velja zgolj še opomba, da se je najbolje izogniti starejšemu Ryzenu 7 5800X3D, saj tehnologija V-Cache tam še ni bila dovolj izpopolnjena.

Delovna postaja

Za zahtevnejše urejanje videa, modeliranje v orodjih CAD ali obdelavo podatkov v splošnem želimo čim več jeder. Tu je Intel v prednosti, zato je serija Core i9-13900 še vedno zlata prva izbira oziroma i7-13700 za tiste s tanjšo denarnico. Kot je omenjeno zgoraj, 14. generacija prinese bolj malo hitrosti in v končni fazi je izbira odvisna od stroška, ki smo ga pripravljeni plačati, oziroma cenovne ugodnosti ponudbe, ki je na voljo. Hkrati se Intelovi procesorji na vrhu spiska res grozljivo segrevajo in zahtevajo namensko optimizirano hlajenje, najraje vodno. Tu se poleg pririne AMD, kajti Ryzen 9 7950X je resda kanec počasnejši, toda hkrati mnogo elegantnejši čip – varčnejši in bolj vsestranski pa še s platformo AM5 ga bo mogoče v prihodnosti enostavneje nadgraditi. Kdor s takšno ponudbo ni zadovoljen in zahteva še več jeder, se mora ozreti za AMD threadripperji. Toda takšne naprave se običajno nahajajo v službi in jih plača firma, kar je že zgodba za kak drug članek.