Sunov novi poskus na namizju

Sun skuša s pomočjo Linuxa pridobiti tržni delež pri operacijskih sistemih za osebne računalnike. Linux je seveda le temelj, stavijo pa na zajeti pisarniški paket StarOffice 7 in nova orodja za omrežni nadzor, predvsem pa na agresivni cenovni model z letnimi naročninami.

Zadnje analize, ki segajo še v leto 2002, kažejo na to, da je Microsoftov delež kar 93 %. Analitiki menijo, da delež Linuxa sicer raste, a tudi najbolj optimistični načrtujejo, da bo v dveh letih z današnjih 3 % prišel komaj na 6 %. To pa je kljub vsemu dvakrat več kakor danes in v absolutnih številkah vseeno mamljiv trg, zlasti če gledamo nanj strateško in dolgoročno.

Ena od novosti je podpora za vpogled na namizje na daleč.

Med tistimi, ki si najbolj vroče želijo doseči ta cilj, je nedvomno Sun. Še do nedavna domala poglavitni nasprotnik in kritik Microsofta je že večkrat poskusil naskok, a mu ni uspelo. Spomnimo se samo omrežnih računalnikov (NC), ki naj bi javo po desni pripeljali mimo Microsofta na vsako poslovno namizje. Strategiji ni sledil nihče, zato je hitro zamrla.

Toda Sun ima kljub temu v svojem portfelju cel kup zanimivih tehnologij in izdelkov, ki jih je podjetje nedvomno do danes slabo izkoristilo. Od operacijskih sistemov (Solaris) do pisarniških paketov (StarOffice) in seveda na prvem mestu same jave. Ogrodje, ki omogoča internetno računalništvo, omogoča neodvisnost od platforme in transparetno izvajanje programov, tako na strežniški kot odjemalski strani.

JDS System Update Service se orodju za osvežitve v Windows XP.

Eden od razlogov, zakaj Sun doslej ni bil tako uspešen, je najbrž v še donedavnem vztrajanju, da je Solaris boljši od Linuxa, tudi za (poslovno) namizje. Da so razlike in prednosti take, da opravičujejo visoko ceno. Pozabili pa so na ključni dejavnik za uspeh nekega OS za končne uporabnike - podpore drugih izdelovalcev. Linux je danes glede tega vsekakor v prednosti. Da je treba nekaj narediti glede cenovne politike, se je pokazalo tudi pri paketu StarOffice. Po tem, ko so ga kupili, so omogočili nastanek odprtokodne različice OpenOffice.org, a je ta medtem že prehitel roditelja. Vsekakor to vodstvu Suna ni bilo preveč všeč.

Sunov Linux

Nekako v enakem obdobju lani je prišlo do preobrata. Začele so krožiti govorice, da bo Sun izdal svojo izvedbo Linuxa. To naj bi bil prvi korak v vnovičnem poskusu "napada" na poslovna namizja in morda celo prodajo osebnih računalnikov pod znamko Sun. Slednje se ni zgodilo (delajo prek partnerjev), Sunov Linux pa se je materializiral v obliki izdelka Java Desktop Systems (JDS). Nedavno so objavili že drugo različico, ki pa prinaša glede na prvo le nekaj popravkov in manjših sprememb.

JDS System Configuration Manager je neprecenljiv za definicijo uporabe okolja v podjetjih.

Že takoj na začetku je treba povedati, da ime nekoliko zavaja. Marsikdo bi lahko sklepal, da operacijski sistem temelji na javi, pa ni tako. Pod pokrovom je čisto "običajen" Linux, v tem primeru distribucija družbe SuSE oziroma zdaj Novella. Sun se je preprosto odločil, da ima večje možnosti, če operacijski sistem poimenuje s tržnim imenom, ki je v njegovem portfelju daleč najbolj znano. Paket resda vsebuje javo, vendar to lahko brez težav dodamo tudi drugim Linuxom. Sun želi narediti razliko v novih tehnologijah, ki v Linuxu šele nastajajo, kot so sistemski nadzor, orodja za upravljanje, zlasti pa podpora.

Kot že rečeno, je "pod pokrovom" standardni SuSE Linux (različica JDS 2 sloni na SuSE 8.1), kar se že takoj na začetku vidi v namestitvenem programu Yast2. V primerjavi z nekaterimi tekmeci je nekoliko bolj zapleten, nas pa je motilo tudi to, da je tu in tam pomešal slovenščino in angleščino, pa tudi SuSE piše marsikje tam, kjer bi moralo pisati JDS. Priznati moramo, da smo imeli kljub vsemu z namestitvijo srečo, saj je potekala brez težav, medtem ko je v internetu moč brati ogorčene uporabnike z najrazličnejšimi težavami, zlasti v kombinaciji z novejšo strojno opremo.

Osnovna namestitev na disku zasede okoli 2,5 GB prostora, brez upoštevanja razvojnih orodij. Grafični vmesnik je Gnome (2.2), od SuSEjevega pa se celota razlikuje le v nekaj podrobnostih, kot so lastna grafična tema, tipke s Sunovimi logotipi in zaobljena okna za vnos, kar od daleč spominja na grafični vmesnik v Solarisu. Pograjati pa je treba to, da Sun v JDS ni zaobjel podpore knjižnicam KDE (pustimo ob strani, da ni možnosti alternativnega vmesnika); to lahko povzroči težave pri izvajanju nekaterih programov. Tako kakor drugod je mogoče to popraviti ročno, a vsekakor ni v duhu enostavne rabe v poslovnem okolju.

JDS se po videzu ne razlikuje bistveno od drugih Linuxov. Pa tudi okolja Windows.

Nabor nameščenih programov je že v osnovi bogat, saj poleg operacijskega sistema dobimo še brskalnik Mozilla, odjemalec za elektronsko pošto Ximian Evolution, predvajalnik Real Player, konferenčni odjemalec Gnomemeeting in še bi lahko naštevali. Biser med programi je seveda pisarniški paket StarOffice 7, ki zadošča večini potreb pri poslovni rabi, v zadnji različici pa tudi brez težav prebira in zapisuje dokumente iz Microsoftovega Officea (vsaj obilico testnih, ki smo jih preizkusili). Za delo z datotekami rabi Nautilus, prek katerega imamo lahko dostop tudi do datotečnega prostora na sistemih z Windows.

Toda do tu ni skoraj nič takega, česar ne bi videli tudi drugod. To, kar JDS, še posebej v različici 2.0, razlikuje od drugih Linuxov, so nova orodja za upravljanje in nadzor. Prvo je JDS System Configuration Manager, ki prek pravil definira politiko in uporabniške nastavitve. Orodje je neprecenljivo za sisteme, v katerih želijo imeti upravitelji nadzor nad delovnim okoljem v osebnih računalnikih, zato ga lahko le pozdravimo. Upravitelji bodo tudi zelo veseli programa Sun Control Station 2.1, ki omogoča namestitev okolja, novih programov in popravkov, vse na daljavo prek omrežja. Z istim orodjem lahko tudi spremljamo stanje sistemov, opravljamo inventuro programov in še kaj.

Orodje Remote Desktop Takeover pa omogoča vpogled v namizje posameznih računalnikov na daljavo. Resnici na ljubo so za osnovo vzeli priljubljeni VNC, kar pomeni, da orodje deluje korektno, a ni pretirano hitro. Zelo uporabno je tudi novo orodje Java System Update Service za samodejno posodobitev JDS s programi in popravki, ki jih vzdržuje Sun v svojih strežnikih. Kot je razvidno, je večina novosti v bistvu dograditev Linuxa z orodji in načeli delovanja, ki jih že ima Microsoft v svojem okolju Windows.

Za nameček je v drugi različici JDS Sun v paket vgradil še nekatera novejša razvojna orodja, predvsem zelo kakovostno razvojno okolje Java Studio Standard. Najbrž ni treba posebej poudariti, da je java zajeta že v osnovno namestitev, tako da nam za to ni treba skrbeti. Še več programov najdemo na številnih priloženih CDjih, vendar jih moramo nameščati ročno, to pa ni vselej enostavno.

Ena od udarnih lastnosti okolja JDS 2 je brez dvoma pisarniški paket StarOffice.

Ključni del Sunove strategije je tudi nov cenovni model. Namesto klasičnega nakupa je Java Desktop System na voljo le v obliki najema, in sicer za 100 dolarjev na leto, v to pa so všteti podpora, vse spremembe in nove različice. Da bi vsaj na začetku naredili stvar še bolj zanimivo, je paket do konca letošnjega leta na voljo le za 50 dolarjev na leto. To se lahko spusti celo na 25 dolarjev na leto, če se podjetje odloči kupiti JDS za vse svoje zaposlene ali pa ga kupi v kompletu s podobno zasnovanim strežniškim paketom Java Enterprise System.

Kaj lahko rečemo o ceni? Če dobro izračunamo, je cena na dolgi rok (recimo, tri leta) bližja tisti pri Microsoftovih izdelkih kakor drugim Linuxom, ki so v skrajnem primeru na voljo brezplačno. Toda Sun s paketom JDS ne meri na domače uporabnike in posameznike, temveč na podjetja, v katerih so podpora in nadzorna orodja ključnega pomena. Tu pa je ponudba bolj mikavna, še posebej, če upoštevamo zajete programe (StarOffice ...).

Preveč napak, premalo razlik

Resnici na ljubo smo od Suna v drugi različici JDS pričakovali več. Nova orodja so sicer lep napredek, toda glede na težo vseh novosti bi morali v Sunu izdelek imenovati JDS 1.1, ne pa 2.0. Težko je tudi razumeti, da se nekatere napake, ki so več kot očitne že iz prve različice, še vedno vlačijo v novi različici. Videti je, kot da so Sunovi inženirji v piljenje izdelka vložili premalo časa, in to se ponavadi hitro maščuje.

JDS tako kot njegova podlaga SuSE Linux podpira slovenščino, le prevodi niso povsod konsistentni.

Zamisel okoli JDS je sicer dobra, toda Sunu manjka še nekaj vaje, kako izdelek bolj ločiti od tekmecev. Tako pa lahko le zapišemo, da sta, vsaj kar zadeva operacijski sistem, Red Hat in SuSE nedvomno zrelejša izdelka. Sunu v prid še najbolj govori zajeti StarOffice 7, ki z agresivno ceno in nadzornimi orodji lahko premami tiste, ki kupujejo veliko število licenc. Najbrž bo med njimi tudi precej takih, ki so bili že doslej Sunovi kupci, pa želijo tudi ob migraciji na Linux ostati pod isto streho.

Res pa je, da se Sun najbrž ne bo zadovoljil samo z velikimi poslovnimi kupci. V ozadju poteka močna kampanja, s katero naj bi pridobili pod svoje okrilje razvijalce programske opreme, predvsem pa izdelovalce računalnikov. Ob predstavitvi JDS 2 so tako v Sunu objavili podatek, da so na svojo stran pridobili že več kot 20 OEM izdelovalcev po vsem svetu. Res pa je tudi, da med njimi ni skoraj nobenega znanega imena; še največji vtis naredi podatek, da računalnike s Sunovim JDS ekskluzivno prodajajo v največji ameriški trgovski verigi Wal-Mart. Težko je le razumeti, kako naj bi prav tam pritegnili kupce z lastnostmi, ki so več kot očitno zanimive predvsem za poslovna okolja.

Sun Java Desktop System Release 2

Kaj: Sunova različica operacijskega sistema Linux.

Izdeluje: Sun, http://www.sun.com.

Prodaja: Marand, http://www.marand.si, (01) 283 33 77.

Cena: 100 dolarjev na leto (do konca leta 50 dolarjev na leto).

Za: Priložen StarOffice 7, nova orodja za učinkovit nadzor in posodabljanje namizja prek omrežja, agresivna cena.

Proti: Številne majhne napake in nedodelane možnosti, ni podpore KDE, malo novosti (glede na različico 1.0).