Sužnje imamo radi, mar ne?
Ali menite, da delate za premajhno plačilo? Poglejte, za koliko dela svet okoli vas, pa boste ugotovili, da vam sploh še ne gre tako zelo slabo …
Verjetno bi težko našli koga, ki se ne bi strinjal s trditvijo, da je res lepo, da so današnji računalniki in zabavna elektronika tako zelo poceni, da jih kupujemo že kar v supermarketih, ob kruhu. Ali da so oblačila v specializiranih trgovinah že tako ugodno poceni, da se domače omare zlahka šibijo pod njimi. Morda bi pa vendarle našli tudi bolj skeptične prebivalce, ki bi pomislili, da je tako le zaradi tega, ker je del našega planeta tako zelo reven, da vso to elektroniko in tekstil izdeluje za tako mizerne vsote, da se zanje zahodnemu delavcu ne ljubi niti vstati s kavča. Pomislite – majice, ki so pri nas naprodaj za dvajset ali trideset evrov, v Bangladešu izdelujejo (pardon, preprodajajo!) za 1 evro! Za vse to je kriva globalizacija, pa vendar vse to ni nič proti temu, kar prinaša nova vrsta globalizacije – internet.
Internet zelo poceni povezuje prodajalce in kupce, milijarde njih, po vsem svetu. To je načeloma super, ker se zaradi prodajnih količin cene znižujejo. Vse na Amazonu je ceneje kot v domači trgovini, tudi knjige, in glasba na iTunes je cenejša kot v Bigbangu. To je super, če niste ravno domači trgovec, pisatelj ali glasbenik, ker v tem primeru vas bo internet počasi povozil. Še več, bistre glave so pred časom s podobnim ciljem, kot je bil ustanovljen Amazon, globalni prodajalec »stvari«, ustanovile Fiverr (www.fiverr.com), spletno stran za prodajo – storitev. Poceni storitev, v resnici tako zelo poceni, da se povprečnemu zahodnemu delavcu za tako vsoto ne ljubi niti vstati s kavča. Ali pač?
Potrebujete izdelavo grafičnega logotipa za vaše podjetje? 5 dolarjev. Morda dizajn poslovne vizitke? 5 dolarjev. Zasnovo naslovnice revije? 5 dolarjev. Risanje karikature po predlogi fotografije? 5 dolarjev. Prevod besedila dolžine ene strani v Monitorju? 5 dolarjev. Resno? Si predstavljate, koliko dela je treba v resnici vložiti v fotošop zasnovo naslovnice revije ali v prevod ene strani besedila? V Monitorju, recimo, za prevod ene strani iz angleščine v slovenščino plačujemo do 10x več. Morda pa bi morali začeti uporabljati storitve vseh teh Indijcev, Šrilančanov, Bangladešcev ali Romunov, boste rekli? Toda ne, te izredno podcenjene prevode dejansko ponujajo tudi Slovenci, kar pomeni, da so se suženjske tarife prek interneta razširile tudi k nam! Z njimi poskušajo domači brezposelni pisci, novinarji in slavisti, čeprav je jasno, da se s takim drobižem to enostavno ne da. Pri naši, zahodni, ceni življenja že ne. Dejansko poznam nekaj slovenskih blogerjev, ki te podcenjene storitve uporabljajo in so nad ceno in kakovostjo storitve naravnost navdušeni. Ne bi se čudil, da kakšno podjetje uporablja tudi Fiverrjevo pisanje tiskovnih sporočil, ki jih prav tako najdemo med storitvami … Res žalostno.
Še bolj žalostno pa je, da so te globalne tarife že vplivale tudi na cene storitev pri nas. Ni dolgo tega, kar se je na Facebooku eden izmed bolj znanih slovenskih spletnih strategov pohvalil, da svojim piscem člankov za 1000 znakov plačuje 1 evro (torej 5 evrov za stran v Monitorju). In da je tako plačilo vendar vrhunsko, saj je sam v eni uri napisal 7500 znakov, torej je urna postavka celih 7,5 evra, to pa je, kakopak, odlično! Mimogrede, v obrambo je navedel, da je kakovost člankov, kot jih potrebuje sam, nepomembna in je lahko »na ravni besedila, ki ga spiše petošolec«. Gre namreč za članke tipa SEO. Se pravi članke, ki rabijo za prepričevanje Googlovih algoritmov, da so spletne strani, ki so v njih omenjene, vredne dovolj visokih stopničk v iskalniku. Žalostno tudi po drugi plati, a pustimo zdaj to.
Da, članki SEO so v resnici postali že kar dobro zasidrana tržna niša in seveda jih ponujajo tudi na Fiverrju. Še več, ponujajo vam tudi oglaševanje spletnih strani na priljubljenih forumskih straneh (da, nekdo jih dejansko ročno vpisuje in reklamira na forumih in/ali v komentarjih pod članki). Ali pa zagotovijo »promet« na vaši spletni strani, ki ga dejansko naklikajo dejanski uporabniki z revnih delov planeta. Za majhno doplačilo se lahko celo odločite, da med njimi nočete imeti Kitajcev, saj bi Google njihove številke IP morda prepoznal kot poskus goljufanja ... In še vedno vas bo 30 dni takega dodatnega »prometa« stalo le – 5 dolarjev …
Je tako suženjstvo res tisto, kar si uporabniki želimo? Je nizka cena res edino, kar nas zanima? Ne glede na to, da nam jo zagotavljajo reveži iz »dežel v razvoju«? Ali celo reveži iz domačih krajev? Kajti, ne slepimo se, prej ali slej nas bodo te nizke cene udarile nazaj, vse nas. Za »nizke cene« bomo počasi začeli delati vsi, ker bo globalni trg to od nas zahteval. In za vse to je v resnici, vedno bolj, kriv internet.