Svet na dlani
V Monitorju že nekaj let spremljamo dogajanje na trgu GPS navigacijskih naprav, prvi večji preizkus pa smo izvedli pred dvema letoma. Od takrat je v naše kraje prišlo že kar nekaj novih znamk teh naprav, ki vse obljubljajo odlično pokritost naše dežele. In ker se poletne počitnice bližajo, smo se znova odločili za večji preizkus.
Pred dvema letoma so nas naprave večinoma vodile le po večjih mestih (praviloma le po Ljubljani in Mariboru) in po avtocestnem križu. Danes je bistveno bolje, saj poznajo že najosnovnejše naprave tudi bolj odročne kraje in vasi. Hkrati so se tudi močno znižale cene. Če je pred dvema letoma večina naprav stala več kot 300 evrov, so zdaj v povprečju vsaj sto evrov cenejše.
Zaradi razmeroma dobrih zemljevidov in vse nižjih cen je tudi pri nas vse več teh naprav. A pri našem preizkusu se je izkazalo, da jim kljub vsemu še vedno ne moremo povsem zaupati. Prav zanimivo, da so zemljepisni podatki silno natančni, a se ponekod naprave kljub temu izgubijo. Pri vseh napravah se včasih najde hrošč, zaradi katerega se, če jim gre verjeti, peljemo po sredi njive ali travnika. Takrat se seveda ne smemo dati motiti, saj naprave razmeroma hitro spet najdejo svojo pot. Huje je, ko nas želi kak navigator z avtom peljati čez most, namenjen pešcem (to se nam je z zemljevidi Adria Route zgodilo sredi Ljubljane pri pešmostu med Štepanjskim naseljem in Fužinami), ali pa po napačni smeri v enosmerno ulico. Spet velja opozorilo izdelovalcev, da so podatki le informativne narave in da so naprave mišljene le kot navigacijski pripomočki.
Marsikomu se to morda sliši smešno, a ni malo primerov, ko so vozniki preveč zaupali svojim navigatorjem GPS in se tako znašli v nevarnih situacijah. Spomnimo se primera Angležinje, ki je z avtom brez najmanjšega oklevanja zaradi navigacijske naprave zapeljala s pomola. No, pri naših nekaj tisoč kilometrih preizkušanj tako hudih težav nismo imeli, smo se pa znašli tudi na kakem kolovozu.
Po natančnosti in hitrosti osveževanja podatkov med napravami praktično ni razlik. Vse, za katere nam je uspelo dobiti natančne podatke, uporabljajo sprejemnik GPS zadnjega rodu - SiRFStar 3. Sami zemljevidi so, kot že rečeno, po pokritosti zelo podobni, tudi izračun poti in navigacija se med napravami zelo malo razlikujejo. Še največ razlik je pri dodatnih funkcijah in uporabniškem vmesniku.
Tudi zemljevidi Adriaroute se kdaj zmotijo. Tu so hoteli, da se z avtomobilom po stopnicah zapeljemo na most, namenjen pešcem ...
***
Garmin
Garmin je zaradi zgodnjega vstopa na trg pri nas med bolj znanimi ponudniki navigacijskih rešitev. Že od začetka se trudijo s čim boljšimi zemljevidi, znan je paket zemljevidov, imenovan Adria Route. Na preizkušenih napravah smo imeli zadnjo različico (2,2), ki res odlično pokriva Slovenijo, saj so vključeni tudi poštni naslovi v še tako majhnih vaseh. Žal pa moramo te zemljevide dokupiti in to dvigne cene naprav za sto deset evrov. Škoda.
Preizkusili smo dve Garminovi napravi, cenejša je Nüvi 265W. Črka W v naslovu pove, da gre za napravo s širokim zaslonom. Diagonala meri 10,9 cm, torej povsem enako kot pri drugem preizkušenem navigatorju iz Garminove družine, modelu Nüvi 765T. Tudi ločljivost je pri obeh enaka, 480 × 272 pik. Napravi sta tudi po fizičnih merah praktično enaki, dražji model je le malce težji.
Kot rečeno, so zemljevidi Adria Route za naše kraje odlični, v tujini pa bomo uporabljali naloženi City Navigator Europe. Ta sicer pozna tudi naše avtoceste in večja mesta, a bistvena je odlična pokritost zahodne Evrope. Žal se nam je pri obeh napravah dogajalo, da sta brez predhodnega opozorila med vožnjo zmrznili. Gre za znanega hrošča, ki se ga rešimo tako, da hkrati uporabljamo le enega od nameščenih zemljevidov (torej Adria Route ali City Navigator) namesto obeh hkrati.
Garmin Nüvi 265W
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 10,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 9.
Ocena price/performance: 5.
Izdeluje: Garmin, www.garmin.com.
Prodaja: Geoset, www.geoset.si.
Cena: 195 EUR.
Za: Preprosto uporabljanje, pregledni menuji.
Proti: Doplačilo za zemljevide Adria Route.
Garmin Nüvi 765T
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 10,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 9.
Ocena price/performance: 4.
Izdeluje: Garmin, www.garmin.com.
Prodaja: Geoset, www.geoset.si.
Cena: 279 EUR.
Za: Preprosto uporabljanje, pregledni menuji, radijski oddajnik.
Proti: Doplačilo za zemljevide Adria Route, cena.
Novost je načrtovanje poti glede na porabo goriva. Vsi navigatorji omogočajo, da iščemo najhitrejšo ali najkrajšo pot do cilja, Garmin pa je temu dodal še najbolj ekonomično pot. V praksi nas tako pelje po lokalnih (hitrih) cestah in se izogiba avtocestam. V teoriji gre res za bolj ekonomično vožnjo, a je tu še kar nekaj različnih dejavnikov. Vnesemo lahko tudi povprečno porabo našega avtomobila, napravi pa nam med vožnjo ocenjujeta trenutno porabo glede na hitrost in naklon ceste (torej če vozimo gor ali dol po klancu).
Med najboljšimi sta Garmina pri svojem uporabniškem vmesniku. Ta je pregleden in enostaven, seveda pa v celoti preveden v slovenščino. Tudi govorjena navigacija je lahko v našem jeziku. Pri dodatnih funkcijah najdemo pri obeh brezžično povezavo z mobilnimi telefoni prek bluetootha. Oba omogočata tudi pregled fotografij (prek reže za kartice SD), dražji Nüvi 765T pa omogoča tudi poslušanje glasbenih datotek .mp3. To lahko izvedemo tudi prek radia v avtomobilu, saj ima dražji Garmin vgrajen tudi FM oddajnik. Tega nastavimo na prosto frekvenco (ki pa jo ponekod zelo težko najdemo), na kateri bo oddajal signal, na to frekvenco pa nastavimo naš radio. Tako lahko slišimo navigacijska navodila kar prek avtomobilskih zvočnikov. Črka T v imenu kaže na možnost spremljanja prometnih informacij, a tega v Sloveniji še ni.
Oba Nüvija sta odlična navigatorja, njuna skupna hiba pa je doplačilo za zemljevide Adria Route. Te bi lahko pri nas res dodali že v kompletu, saj se končna cena zaradi njih dvigne pri 265W za polovico, pri 765T pa za tretjino prvotne.
GoClever
Navigacijo podjetja GoClever smo v Monitorju že srečali, tokrat smo dobili v preizkus njihovo zmogljivejšo napravo, imenovano 5010FMBT. Gre za razmeroma veliko napravo, diagonala zaslona meri kar 12,7 centimetra. Naprava je dokaj elegantno oblikovana, polnimo pa jo prek stojala (večina drugih naprav se polni iz avtomobilske vtičnice neposredno prek vmesnika mini USB).
Tudi tu imamo zelo dobre zemljevide, za katerimi stoji hrvaško podjetje Mireo, ki je odgovorno za hrvaški del zemljevidov pri Garminovi Adria Route. Vmesnik je poslovenjen, žal pa je manj pregleden kot pri Garminu. Menuji potrebujejo malo več navajanja, hkrati se nam je zdel zaslon malce premalo natančen in odziven. Nekaj odvečnih ikon je tudi pri prikazu same navigacije, denimo za vrtenje pogleda. Nezadovoljni smo bili tudi s kakovostjo izdelave, saj se zaslon opazno upogiba, kadar se ga dotaknemo blizu roba. Takrat celotna stranica malce otemni, kar je za napravo, občutljivo za dotik, nedopustno.
Iskanje cilja je sicer solidno. Na voljo imamo vse najpogostejše možnosti, od določenega naslova do središča mesta ter konkretnih koordinat GPS. Vnesemo lahko le prvi del cilja, nato naprava sama išče po vseh možnih zadetkih in nam ponudi vse možne. To se izkaže za uporabno šele, ko vnesemo dovolj črk, drugače imamo na voljo preveč različnih možnosti.
GoClever Navigatr 5010FMBT
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 12,7 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 7.
Ocena price/performance: 7.
Izdeluje: GoClever, www.goclever.net.
Prodaja: Avtera, www.avtera.si.
Cena: 236,55 EUR.
Za: Velikost zaslona, govorjena navodila, cena.
Proti: Vmesnik med vožnjo, menuji, kakovost izdelave.
GoClever sicer zmore predvajati tudi večpredstavne datoteke in kazati fotografije. Dodan je tudi radijski oddajnik, s katerim lahko navodila (ali datoteke .mp3) poslušamo prek avtomobilskega ozvočenja. Če smo že pri govorjenih navodilih, povejmo, da so pri tej napravi med najboljšimi, saj delujejo najbolj naravno oziroma najmanj računalniško. Z napravo pa lahko prek bluetootha povežemo tudi svoj mobilni telefon.
Navigator 5010 podjetja GoClever je tako zanimiva izbira z dobrimi zemljevidi, zelo solidno ceno (saj nam ni treba dokupovati zemljevidov, tako kot pri Garminu), velikim zaslonom, a ima kljub temu nekaj minusov.
Mio
Podjetje Mio je razmeroma nov igralec na našem trgu navigacijskih naprav. Tokrat smo imeli na preizkusu dve njihovi napravi. Prvo, model Moov 330, smo preizkusili že pred časom, druga, Moov C725, pa je nova naprava, katere izstopajoča lastnost je gromozanska velikost. Gre za napravo, ki bo bolj doma v kakem avtobusu ali tovornjaku kot pa v domačem avtomobilu. Diagonala njenega zaslona meri 17,8 centimetra, to je skoraj dvakrat toliko kot pri najcenejših navigatorjih GPS. V naši testni družinski limuzini je ta naprava zasedla res velik del vetrobranskega stekla. Je pa zato delo z napravo zaradi velikih menujev, tipk in zemljevidov bistveno lažje. Za primerjavo, zaslon je popolnoma enako velik (in ima enako ločljivost, torej 800 × 480) kot pri Asusovem originalnem majhnem prenosniku EEE Pcju.
No, model Moov 330 je bolj tipičen predstavnik navigatorjev. Diagonala zaslona meri slabih 11 centimetrov, ohišje spominja na brušen aluminij. Pri obeh Moovih so naloženi odlični zemljevidi, za katerimi stoji podjetje Monolit, ki je poskrbelo tudi za Garminovo Adria Route. Tako bomo našli še tako odročen poštni naslov oziroma vaško cesto. Pri iskanju velja omeniti način "double fuzzy", ki je pravzaprav fonetično iskanje cilja. V praksi lahko ime kraja napišemo narobe, pa nam naprava vrne fonetično podobna imena. Seveda lahko iščemo tudi po drugih kriterijih, denimo koordinatah GPS.
Obe napravi premoreta bluetooth, dražja pa tudi večpredstavni predvajalnik. Na njiju si lahko ogledujemo tudi slike, če imajo dodane koordinate GPS, pa jih lahko uporabimo tudi za določevanje cilja (ta funkcija se pri Mio imenuje Navpix). Uporabniški vmesnik spominja na tistega pri podjetju Garmin, kar je vsekakor pozitivno. Seveda imamo na voljo tudi slovenščino, tako pri menujih kot pri govorni navigaciji.
Še vedno nas je motilo rahlo zaostajanje dogajanja na zaslonu za dejanskim dogajanjem na cesti. Povedano drugače, ikona našega avtomobila na zaslonu je rahlo predaleč naprej glede na pravi položaj, zato lahko včasih peljemo mimo ulice, v katero bi morali zaviti. To je sicer moteče le na začetku, kasneje smo se privadili in nismo imeli več težav.
Večji Moov C725 je dejansko prevelik za večino navadnih avtomobilov, manjši Moov 330 pa je odlična izbira med cestnimi navigatorji. Predstavlja zelo dobro razmerje med nizko ceno, dobrimi zemljevidi in preprostim ter preglednim uporabniškim vmesnikom.
Pravo velikost modela Mio Moov C725 občutimo šele, ko ga postavimo ob bok bolj navadnim napravam. Desno omenjeni model, na sredini Mio Moov 330, levo pa Garmin starejšega letnika.
Mio Moov 330 Europe Plus
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 10,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 8.
Ocena uporabniškega vmesnika: 9.
Ocena price/performance: 9.
Izdeluje: Mio, www.mio.com.
Prodaja: Kimtec, www.kimtec.si.
Cena: 223 EUR.
Za: Dober uporabniški vmesnik, cena, fonetično iskanje lokacij.
Proti: Malo funkcij.
Mio Moov C725
Kaj: Cestni navigator.
-okvir-
Diagonala zaslona: 17,8 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 8.
Ocena uporabniškega vmesnika: 9.
Ocena price/performance: 7.
Izdeluje: Mio, www.mio.com.
Prodaja: Kimtec, www.kimtec.si.
Cena: 579 EUR
Za: Dober uporabniški vmesnik, velik zaslon, fonetično iskanje lokacij, velikost zaslona.
Proti: Cena, velikost neprimerna za marsikateri avtomobil.
Zlati Monitor
Zlati Monitor smo tokrat podelili napravi Mio Moov 330 Europe Plus. Gre za navigator z dobrimi zemljevidi in navigacijskimi algoritmi, ki premore zelo dober in preprost vmesnik, vse skupaj po zelo konkurenčni ceni. Za razliko od Garminovih naprav nam ni treba dokupovati zemljevidov, fonetično iskanje cilja pa se izkaže za zelo uporabno. Resda nima veliko dodatnih funkcij, a to samo pripomore k enostavnim menujem in preprostemu delu z napravo.
Navigon
Navigon spada med bolj znana podjetja na področju cestne navigacije. Pod drobnogled smo vzeli dva njihova modela, vstopni Navigon 2310 in naprednejši Navigon 7310. Pri obeh najprej pade v oči zelo lično oblikovanje. Ta vtis se nadaljuje, ko naprave prižgemo. Nedvomno gre za najlepši in najelegantnejši uporabniški vmesnik med vsemi preizkušenimi napravami. Tudi zemljevidi so zelo lepi. Podobne so bile naše opazke o tem podjetju že pred dvema letoma na zadnjem večjem preizkusu navigatorjev GPS, žal pa ostajajo tudi negativne pripombe. Lep uporabniški vmesnik je namreč izredno zapleten in neintuitiven. To velja tako za menuje, pri katerih potrebujemo kar nekaj časa, da se naučimo, kako kaj postoriti, kot za zemljevide, kjer smo se kar lovili. Pri vmesniku pa vtis občasno skazi peščena ura iz starih operacijskih sistemov družine Windows. Ta se sicer pokaže pri več napravah, a je tu zaradi grafično dodelanega vmesnika še toliko bolj moteča.
Navigon 2310
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 8,89 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 6.
Ocena uporabniškega vmesnika: 6.
Ocena price/performance: 8.
Izdeluje: Navigon, www.navigon.com.
Prodaja: Izid, www.izishop.net
Cena: 164 EUR.
Za: Cena, lep uporabniški vmesnik in zemljevid.
Proti: Zapleten uporabniški vmesnik.
Zemljevidi so dobri, poleg Slovenije pokrivajo seveda še preostalo zahodno Evropo, solidno pokrita je tudi Hrvaška. Iskanje cilja je izvedeno solidno, naprava nam skriva črke, ki ne morejo slediti trenutnim zaporedjem (v dani državi, seveda). Manjša naprava se hvali z zaslonom z diagonalo 8,89 centimetra, ločljivost je 320 × 240. Večji 7310 pa ima diagonalo zaslona 10,9 centimetra, ločljivost pa 480 × 272. Cenejši 2310 nima praktično nič dodatkov, medtem ko ima 7310 bluetooth za povezavo z mobilnim telefonom.
Navigon 7310
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 10,9 cm.
-okvir-
Ocena zemljevidov in vodenja: 9.
Ocena uporabniškega vmesnika: 6.
Ocena price/performance: 6.
Izdeluje: Navigon, www.navigon.com.
Prodaja: Izid, www.izishop.net
Cena: 338 EUR.
Za: Lep uporabniški vmesnik in zemljevid.
Proti: Cena, zapleten uporabniški vmesnik.
Navigon 2310 se hvali z zelo konkurenčno ceno, le 164 evrov. Naprava je spodobna, če le odmislimo malce manj prijazen vmesnik. Podobno velja za dražji 7310, ki pa je po našem mnenju malo predrag glede na to, kaj ponuja, saj velja 338 evrov.
Prestigio
Tudi Prestigio je razmeroma novo ime pri navigaciji GPS, a smo v Monitorju že preizkusili eno izmed njihovih naprav. Tokrat smo dobili v laboratorij še dve, cenejšega Geovision 150 in malce dražjega Geovision 450. Pri modelu Geovision 150 najprej opazimo velikost, saj je z diagonalo zaslona 8,9 centimetra med tremi najmanjšimi navigatorji na preizkusu (ločljivost je 320 × 240). Žal pa je uporabniški vmesnik med navigacijo (torej med vožnjo) zelo nepregleden, s tega vidika sta Route 66 Mini Europe in TomTomov ONE Traffic (ki imata enako velik zaslon) bistveno boljša. Tudi večji Geovision 450 ni kaj prida boljši, a ima vsaj večji zaslon. To pomeni, da je tudi navigacija preglednejša (tu je ločljivost 480 × 272). Zanimivo, da je obema napravama dodan tudi plastični svinčnik za delo z zaslonom, občutljivim za dotik, a je pri avtomobilskih navigatorjih dokaj neuporaben dodatek.
Tudi sami menuiji niso ravno višek lepote. Pri obeh napravah so praktično enaki, spominjajo pa na proizvode z Daljnega vzhoda. Tiste, ki nosimo očala, pa so motile premajhne črke tako na menujih kot pri navigaciji. So pa menuji prevedeni v slovenščino, prav tako imamo govorno navigacijo v svojem jeziku. Zelo dobro je izvedeno iskanje cilja, kjer se nam skrivajo črke, ki v danem trenutku ne morejo slediti že napisanim.
Zemljevidi so solidni, tudi čez navigacijo nismo imeli posebnih pripomb. Prestigia sta tako povprečna navigatorja, katerih svetli točki sta nizki ceni. Manjši model 150 velja 171 evrov, a se nam zdi večji Geovision 450 za dobrih 20 evrov več zaradi večjega in manj natlačenega zaslona boljša izbira.
Prestigio Geovision 150
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 8,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 6.
Ocena price/performance: 7.
Izdeluje: Prestigio, www.prestigio.com.
Prodaja: Asbis, www.asbis.si.
Cena: 171,71 EUR.
Za: Cena.
Proti: Nepregleden vmesnik.
Prestigio Geovision 450
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 10,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 6.
Ocena price/performance: 8.
Proizvaja: Prestigio, www.prestigio.com.
Prodaja: Asbis, www.asbis.si.
Cena: 197,87 EUR.
Za: Cena, velikost zaslona.
Proti: Nepregleden vmesnik.
Tehnologija GPS
GPS je trenutno edini zares delujoči svetovni navigacijski sistem. Gre za mrežo vsaj štiriindvajsetih satelitov, ki neprestano krožijo okoli Zemlje na višini okoli dvajset tisoč kilometrov. Zakaj pravimo vsaj? Število je lahko tudi večje, trenutno jih je v orbiti enaintrideset, vsi od petindvajsetega naprej skrbijo zgolj za zviševanje natančnosti. Sateliti so nameščeni tako, da jih je vsaj šest v neposredni vidni črti do katerekoli točke na Zemlji. V času, ki ga Zemlja potrebuje za en obrat, jo vsak satelit preleti dvakrat, torej gre čez določeno točko na Zemlji enkrat na dan. Ko omenjamo Zemljin obrat, ne mislimo v relativnem smislu glede na Sonce (torej naš "navaden" dan), temveč absolutno, to pa je približno štiri minute manj. Satelitski del se imenuje vesoljski segment sistema GPS, poleg njega poznamo še kontrolni in uporabniški segment.
Kontrolni segment skrbi za točnost in sinhronizacijo atomskih ur na satelitih, redno jim pošilja signal, ki poskrbi za natančnost ene mikrosekunde (torej ene milijoninke sekunde). Za ta segment skrbijo Američani, nekaj jih upravljajo letalske sile, nekaj pa ameriška NGA (National Geospatial-Inteligence Agency), ki sicer obdeluje podatke iz satelitskih posnetkov. Zadnji, uporabniški segment pa je vsaka navadna naprava GPS.
Tako je videti satelit za GPS. Vir: Wikipedia
Najpomembnejši del teh naprav (poleg antene seveda) je čim točnejše merjenje časa. Lokacija se namreč določi z trilateralami, torej razdaljo vsaj treh satelitov do našega sprejemnika. Zadevo si najlaže predstavljamo, če si na list papirja narišemo tri kroge, katerih središča predstavljajo lego satelitov. Točka, kjer se vsi trije krogi sekajo, pa predstavlja trenutno lokacijo. Dan primer seveda velja v dveh dimenzijah, dejansko potrebujemo za tri dimenzije vsaj štiri satelite. Razdalja od sprejemnika do satelita pa se računa glede na časovno razliko med oddajo in sprejemom signala na satelitu. Ker je znana hitrost potovanja signala, imamo še dve spremenljivki, to sta čas in razdalja; čim točnejši je torej izmerjeni čas, tem bolj natančno lahko določimo naš položaj. V primeru sprejemnikov se za natančno mero časa večinoma uporablja vezje, znano kot kristalni oscilator.
Vsak satelit oddaja dva signala, imenovana L1 in L2. Prvi je namenjen civilni rabi, drugi pa vojaški. V vsakem signalu je podatek o lokaciji satelita (torej navigacijska informacija, lega satelitov se določa na tako imenovanem svetovnem geodetskem sistemu WGS 84) in signal, prek katerega se lahko določi razdalja do satelita. Pri slednjem sta dve različni kodi (poznamo C/A oziroma Coarse/Acquisition code, ki je javnega značaja, in P-code oziroma Precise code, ki je uporabljena v vojaške namene). Z njima se meri časovna razlika med prihajajočimi signali. Tako lahko sprejemnik izračuna razdaljo do posameznega satelita, z lokacijsko informacijo satelita je lociranje sprejemnika končano.
Če smo že omenili C/A code in P-code, omenimo še bistveno razliko med njima. Pri vojaški kodi P gre za zakodirani signal, pri kodi C/A pa je signal razmeroma lahko poneveriti. V teoriji bi tako lahko navadno avtomobilsko napravo brez večjih težav prepričali, da je sredi kakega oceana. Ameriška vojska bi lahko s tem seveda imela nemalo težav ;)
Povejmo še to, da so navadne naprave GPS lahko natančne do največ tri metre, vojaške pa so lahko desetkrat natančnejše, torej je odstopanje od trideset centimetrov naprej. Dejanska odstopanja pa so tudi do petkrat večja, torej približno petnajst metrov pri civilnih izvedbah. V preteklosti je bila tudi umetna napaka približno deset metrov prečno in trideset metrov v višino, za to napako je seveda stala ameriška vojska, gre za tako imenovano Selective Availability. A med prvo zalivsko vojno v začetku devetdesetih let so Američani tudi za vojaške potrebe uporabljali vse več civilnih sprejemnikov, tako da je bila ta napaka končno leta 2000 odpravljena. Pri manjših napravah se hitro pojavi tudi problem majhnih anten, saj večina preizkušenih naprav ni delovala znotraj poslopij. Sicer je mogoče signal ustaviti tudi umetno, potrebujemo le močnejši vir interference oziroma motenj. Zanimiv je primer pristanišča Moss Landing (na zahodni obali ZDA, kakih sto kilometrov južno od San Francisca), kjer je bil aprila 2001 močno moten signal GPS. Po več dneh se je pokazal krivec oziroma, bolje rečeno, krivca - dve povsem navadni televizijski VHF/UHF anteni z enakim predojačevalnikom.
Route 66
Route 66 je podjetje, znano predvsem po navigacijskih rešitvah, ki jih prodaja drugim. Tu še najbolj izstopa Finska Nokia. Route 66 pa že nekaj časa izdeluje tudi lastne navigacijske naprave. Eno od teh, model Maxi Europe, smo v Monitorju že preizkusili pred približno letom dni, a nismo bili navdušeni. Tokrat smo dobili na preizkus manjši model, imenovan preprosto Mini Europe.
Route 66 Mini Europe
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 8,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 6.
Ocena uporabniškega vmesnika: 6.
Ocena price/performance: 6.
Izdeluje: Route 66, www.66.com.
Prodaja: Domex, www.domex.si.
Cena: 249,99 EUR.
Za: Velikost.
Proti: Nepregleden vmesnik, hroščatost, cena.
Je kaj boljši kot večji brat? V eni besedi: ne. Najbolj nas je motila hroščatost naprave. Takoj na začetku smo morali skalibrirati zaslon, a to kljub temu ni pomagalo toliko, kot bi si želeli. Uporabniški vmesnik je grd in nepregleden, ikone in besedilo pa kockasto. Lahko pa ga imamo tudi v slovenščini. Zemljevidi, ki so bili še lani solidni, so danes podpovprečni. Naprava premore pregledovalnik slik, nima pa večpredstavnega predvajalnika. Žal je tudi cena za časom, tako najdemo veliko boljših naprav za manj denarja. Edina pozitivna lastnost Route 66 Mini Europe je velikost, saj gre res v vsak žep. A mi bi raje imeli večje žepe in boljši navigator.
TakeMS
TakeMS je sicer bolj znan po pomnilniških karticah in podobni zunanji opremi kot po navigatorjih GPS, tudi sami smo bili malce presenečeni nad njihovim Traffix 43. Gre pa za povsem spodoben navigator, pri katerem so si marsikaj sposodili pri drugih. Konkretno je naprava skoraj enaka kot Prestigio Geovision 450, vsaj kar zadeva programsko opremo.
TakeMS Traffix 43
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 10,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 6.
Ocena price/performance: 8.
Izdeluje: TakeMS, www.takems.com.
Prodaja: Anni, www.anni.si.
Cena: 177,77 EUR.
Za: Velikost zaslona, cena.
Proti: Nepregleden vmesnik.
Fizično gre za malce večjo napravo, ki deluje skoraj debelušno. Od zunaj je prekrita z mehko gumo, kar daje občutek trdnosti. Tako kot pri Prestigiih ima tudi TakeMS plastičen svinčnik, ki pa ga tudi tu ne potrebujemo. Diagonala zaslona je 10,9 cm, ločljivost pa 480 × 272.
Kot je že bilo omenjeno, je programska oprema enaka kot pri modelu Geovision 450, a to ni ravno pozitivno. Uporabniški vmesnik je namreč nepregleden, navigacijski pogled pa nosi preveč nepotrebnih ikon in napisov. Hkrati je uporabljena premajhna pisava, zaradi katere so nekateri napisi med vožnjo praktično nevidni (sploh tistim, ki tako ali tako malce slabše vidimo). Menuji so prevedeni tudi v slovenščino, enako velja za govorno navigacijo.
Naprava ima dodan bluetooth, omogoča predvajanje večpredstavnih vsebin (mp3, mp4) in ogled fotografij. Cena je zelo konkurenčna, 177 evrov.
TomTom
Nizozemsko podjetje TomTom je eno izmed večjih podjetji v svetu navigacijskih naprav GPS. Pred dvema letoma nismo imeli niti enega njihovega predstavnika na preizkusu, tokrat pa smo dobili kar tri. Gre za modele ONE Traffic, XL Traffic in Go 930 Traffic. Kot je razvidno že iz imen, nam lahko vsi trije sporočajo podatke o prometu, a kaj, ko tega v Sloveniji še ni.
Prva dva modela, torej ONE ter XL, sta po programski opremi praktično enaka, razlikujeta se le po velikosti. Manjši, ONE, ima zaslon, ki po diagonali meri 8,9 cm, gre torej za enega najmanjših tokrat preizkušenih navigatorjev. Dejansko gre za lično malo napravico, ki se brez težav prilega v katerikoli žep. Tako ONE kot XL imata zelo zanimivo držalo, ki se zloži ob samo napravo (a ga lahko kljub temu odstranimo), skupaj z zloženim držalom sta obe napravi še enkrat debelejši. Tako pospravljeno držalo nam predvsem prihrani kar nekaj prostora v predalih avtomobila. XL je sicer malo večji, diagonala njegovega zaslona meri 10,9 cm. Model Go 930 pa je bolj klasično oblikovan, diagonala zaslona je 12,4 cm.
Zemljevidi so solidni, enako velja za samo navigacijo. Uporabniški vmesnik je sicer dokaj jasen in enostaven za uporabo, a se menuji kar malo vlečejo. Zdi se, kot da se nočejo končati. ONE in XL imata razmeroma malo funkcij, prvi nima razen navigacije praktično ničesar, drugi pa ima bluetooth. Go 930 ima še predvajalnik večpredstavnih vsebin in pregledovalnik fotografij, zelo dobrodošel je tudi FM oddajnik.
Hladen tuš smo doživeli, ko smo prvič prižgali model Go 930. Ta nam je za govorno navigacijo ponudil kup vzhodnoevropskih jezikov (madžarščino, slovaščino, poljščino itd.), nikjer pa ni bilo slovenščine in celo ne angleščine. Prve sploh ni na voljo (tudi pri drugih dveh TomTomih ne), angleščino pa moramo namestiti s CDja ali iz spleta. No, menuji so lahko kljub temu v angleščini (v slovenščini pa žal ne).
TomTomovi navigatorji nas tako niso posebej prepričali. Tudi cenovno niso nič posebnega, najmanjši model velja 249 evrov, kar je malce več kot zmogljivejši Mio Moov 330, XL in Go 930 pa sta z 299 in 499 evri še opazno dražja.
TomTom ONE Traffic
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 8,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 7.
Ocena price/performance: 8.
Izdeluje: TomTom, www.tomtom.si.
Prodaja: Globepoint, www.globepoint.si.
Cena: 249 EUR.
Za: Cena, enostaven vmesnik, integrirano držalo.
Proti: Malo funkcij, ni slovenščine.
TomTom XL Traffic
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 10,9 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 7.
Ocena price/performance: 7.
Izdeluje: TomTom, www.tomtom.si.
Prodaja: Globepoint, www.globepoint.si.
Cena: 299 EUR.
Za: Enostaven vmesnik, integrirano držalo.
Proti: Cena, ni slovenščine.
TomTom Go 930 Traffic
Kaj: Cestni navigator.
Diagonala zaslona: 12,4 cm.
Ocena zemljevidov in vodenja: 7.
Ocena uporabniškega vmesnika: 7.
Ocena price/performance: 6.
Izdeluje: TomTom, www.tomtom.si.
Prodaja: Globepoint, www.globepoint.si.
Cena: 449 EUR.
Za: Enostaven vmesnik.
Proti: Cena, po privzetem ni ne angleškega, ne slovenskega jezika za govorno navigacijo.
***
Kot vidimo, so se navigacijske naprave pri nas kar dobro prijele, vse nas znajo brez večjih težav voditi po naši deželici. A se nam poraja vprašanje, koliko časa imajo te naprave sploh še na voljo. Največji tekmeci teh pripomočkov so namreč najrazličnejši pametni telefoni, ki imajo vsi po vrsti vgrajen tudi modul GPS. Marsikatero podjetje že ponuja namenske rešitve za telefone, v ozadju pa straši veliki Google s svojimi odličnimi zemljevidi Google Maps (ki dobro pokrivajo tudi Slovenijo). Izdelovalci navigacijskih rešitev tako že iščejo naslednjo stopnjo, zanimivo bo spremljati zgodbo Garmina, ki že nekaj časa pripravlja pametni telefon, ki bo zgrajen okoli navigacije. Tako se nekako pridružujejo boju na področju pametnih telefonov, a vanj vstopajo iz povsem druge smeri kot podjetja Nokia, Samsung, RIM in druga.
Če ne drugega, bodo izdelovalcem navigacijskih naprav še vedno ostali specifični kupci, ki potrebujejo še kaj več kot le preprosto navigacijo. Tu mislimo na razne jadralce, lovce, pohodnike, kolesarje itd., ki jim pametni telefon le ni dovolj.