Sveža razvojna orodja
Konec leta 2005 je prinesel sveže različice pomembnih razvojnih orodij. Dolgo smo čakali na novo različico Microsoftovega paradnega konja, Visual Studio 2005, v jagodni izbor minulega leta nedvomno sodita tudi Borlandova izdelka Borland Development Studio 2006 in JDeveloper 2006, novosti so tudi na odprtokodnem področju. Vsa orodja prinašajo silno izpiljene uporabniške vmesnike, ki omogočajo še večjo storilnost razvijalcev. Nedvomno je uspeh vsake programske podlage neločljivo povezan z miselnim deležem razvijalcev, ki jo sprejmejo za svojo in zanjo izdelajo zanimive programske rešitve, ki se prebijejo na trgu. Razvojna orodja imajo v tej igri podlag ključno vlogo. Izbira še nikoli ni bila tolikšna, čeprav smo pri podlagah v resnici dokaj omejeni. Poslovni razvoj novih programskih rešitev danes poteka predvsem za podlagi java in .net, zanimivejše podlage za namensko programsko opremo pa so še Okna, Mac OS X in derivati Unixa, kot so npr. Linux, FreeBSD ali (Open) Solaris.
Številna razvojna orodja so danes na voljo brezplačno, nekatera celo v najzmogljivejših različicah. Večina v nadaljevanju predstavljenih izdelkov ne sodi v to skupino, čeprav njihovi izdelovalci ponujajo tudi okrnjene brezplačne različice, ki pa so primerne predvsem za spoznavanje orodja in niso primerne za resnejše delo. Očitno je torej, da jim s svojimi zmožnostmi še uspe prepričati zadostno število kupcev, ki se jim zdi cena primerna. Seveda pa zato ponujajo silno veliko. Časi združenega razvojnega orodja (IDE) so že daleč za nami, sodobna orodja pokrivajo celoten življenjski cikel programske kode, to pa je veliko več kot enoten spoj urejevalnika kode, prevajalnika in razhroščevalnika. Razvoj programske opreme tradicionalno spremljajo različni zapleti, od slabega načrta prek hroščev do nemogočega vzdrževanja "špagetaste" kode. Nova orodja končno prinašajo celoten nabor orodij, s katerimi je mogoče te slabe navade vsaj začeti zdraviti, če že ne odpraviti v celoti. Pomemben člen v naboru zmožnosti je vsekakor modelirnik bodoče programske opreme, kjer orodja nekako vsa po vrsti sprejemajo diagrame UML. Modeliranje in priprava ustreznega načrta je vsekakor nujen pogoj za učinkovito programsko rešitev. Programski jezik je vse pogosteje izbira posameznega programerja, saj večino dela opravijo knjižnice. Sodobno razvojno orodje zato mora vsebovati najrazličnejše mehanizme sprotne pomoči, ki programerju omogočijo, da se vsaj za silo znajde v (pre)bogati izbiri že izdelanih postopkov in predmetov. Učinkovitega programiranja si prav tako ne moremo zamisliti brez testiranja, ki je večinoma prav tako vgrajeno v samo razvojno orodje, in preoblikovanja kode (refactoring), ki nam omogoča odpravo napak v izvedbi načrta. Preizkušanje in razhroščevanje se v združenih orodjih izvaja že dolgo, a nove zmožnosti so osupljive. Preporod je prineslo predvsem izvajanje kode v nadzorovanem okolju, kar je značilnost tako jave kot .neta. Predmete lahko opazujemo med izvajanjem v vseh podrobnostih, nekatera okolja ponujajo celo možnost popravka kode in takojšnjega nadaljevanja izvajanja, brez vnovičnega prevajanja. Sodoben razhroščevalnik nam omogoča spremljanje izvajanja skozi vse sloje rešitve, ne da bi zapuščali udobno razvojno okolje... Priboljškov je še precej.
Skratka, razvijalcem z novimi orodji ne bo dolgčas, njihova storilnost pa se lahko občutno poveča. Če bodo sprejeli tudi priporočeno dobro prakso in uveljavljene vzorce razvoja bolj zapletenih rešitev, se lahko nadejamo tudi preporoda zaupanja v kakovost programske opreme.
Široka družina Visual Studia 2005
S predstavitvijo novega rodu programerskega ogrodja .net so razvijalci dočakali tudi svež Visual Studio. Tokrat brez pripone .net in z oznako letnice, ki pa orodju nekako ne daje pravega pridiha novosti, priča pa o dolgotrajnem razvoju.
Pa vendar je v resnici Visual Studio 2005 (VS) daleč najpopolnejše razvojno orodje, ki ga lahko uporabimo za razvoj na Microsoftovih podlagah. Raba množine je tu še kako primerna, saj VS ponuja enotno okolje za razvoj tako "klasičnih" programov za Okna, delo z najrazličnejšimi programskimi jeziki za ogrodje .net, čedalje bolj pa postaja tudi edino potrebno orodje za razvoj v strežniški in namenski programski opremi, kot je npr. sveži podatkovni strežnik SQL Server 2005 ali prihajajoča Exchange in Office, delovno označena z različico 12.
Zaradi tega je še kako pomembno, da je VS na voljo v različnih "okusih", ki ponujajo vsakemu razvijalcu tisto, kar najbolj potrebuje, in to po primerni ceni. Še posebej, ker so po novem na voljo tudi brezplačne različice, poimenovane "Express", ki omogočajo delo v enem izbranem jeziku z omejenim naborom orodij, a z večino pričakovanih dobrot kakovostnega okolja, kar VS nedvomno je. Različice "Express" so trenutno na voljo za spletne razvijalce (ASP.NET), C++, C#, J# in visual basic, prenesemo pa jih lahko s spletnih strani Microsofta. V svoj sistem jih lahko namestimo tudi več. Orodja so dobra, a omejena, zato jih Microsoft uvršča med ponudbo za začetnike, navdušence in študente, ki se z ogrodjem .net šele spoznavajo.
Če so naše potrebe nekoliko večje, imamo na voljo standardno različico, ki pa najverjetneje ni najprimernejša za poklicno delo. Temu rabita še bogatejši različici, poklicna (professional) in skupinska (team system). Za učinkovito delo z Microsoftovimi podlagami je verjetno najrazumnejša izbira vključitev v skupnost MSDN, ki po razmeroma ugodni ceni ponuja ne le učinkovito razvojno okolje, temveč tudi sveže različice strežniške in namenske programske opreme, na kateri ali za katero bomo kodo pravzaprav razvijali. Poklicna različica VS ponuja vse potrebno za razvoj v vseh (temeljnih) podprtih jezikih ogrodja .net 2.0, pa tudi razvoj za prenosne naprave, vizualno delo s podatkovnimi strežniki (poleg SQL Serverja tudi Oracle in DB2) in še nekatere priboljške, potrebne za učinkovit razvoj razslojenih, spletnih programov.
V paketu z naročnino MSDN se nam bo razvojno okolje VS obogatilo še z eno pomembno skupino dodatnih orodij, to so orodja za sistem Microsoft Office. Z njimi lahko izkoristimo potencial pisarniških programov, denimo Outlooka, Infopatha ali Excela, s katerimi je mogoče precej enostavno zgraditi zelo kompleksne programske rešitve, predvsem za poslovno rabo v okoljih, ki že tako uporabljajo Microsoftovo pisarno. VS izdatno pomaga tudi pri razpečevanju izdelanih rešitev, skupaj s poenostavljeno nadgradnjo pri končnih uporabnikih.
Diagram "Logical Datacenter" omogoča modeliranje podatkovnega središča, skupaj z omejitvami.
V povsem novo kategorijo med razvojnimi orodji pa se uvrščajo različice VS Team System (VSTS). Skupinski razvoj je nadvse pomembna prvina pri sodobnem programerskem delu in sveža razvojna orodja vsa širijo zmogljivosti prav v smeri lažjega načrtovanja in izdelave obsežnejših programov, pri katerih sodeluje večje število različnih profilov uporabnikov. Microsoft je šel v svoji ponudbi morda celo predaleč. Izzivi učinkovitega skupinskega programiranja so vsekakor med nami in še kako aktualni, a šele čas bo pokazal, katere rešitve se bodo obnesle tudi v praksi. VSTS se členi na tri podrazličice, namenjene načrtovalcem (architect), razvijalcem (developer) in preizkuševalcem (tester). Poleg vseh priboljškov VS in pripomočkov vsebuje VSTS tudi izčrpno dokumentacijo, s preverjenimi vodniki in vzorci za čim učinkovitejši razvoj. VSTS je z vmesniki odprt tudi za nadaljnje širitve in Microsoft upravičeno pričakuje, da se bo okrog izdelka ustvarila široka skupnost (glej shemo).
Kako pa si Microsoft predstavlja lažje delo pri razvoju najkompleksnejših rešitev? VSTS priskoči na pomoč najprej z arhitekturnimi diagrami. Nedvomno je odsotnost dobro premišljene in trdožive zgradbe vzrok večine težav, ki programerski projekt spremljajo na njegovi življenjski poti. Učinkovit načrt povezuje vse potrebne sestavne dele rešitve skupaj z okoljem, v katerem deluje, z zmogljivostjo strojne opreme in pričakovanim krogom uporabnikov. Marsikateri projekt se zaustavi v nenehnem ciklu krpanja pomanjkljivosti, zaradi napake ali malomarnosti v temeljnem načrtu (npr. precenjevanju sposobnosti izbranega podatkovnega strežnika). VSTS vsebuje pripomoček Application Designer, s katerim lahko vizualno zgradimo model rešitve, orodje pa nam izdela tudi izhodiščno programsko kodo. Temeljna prednost VSTS je v širokem obsegu arhitekture, ki ga diagram pokriva. Ne gre zgolj za klasični diagram poteka, temveč lahko modeliramo sistem, posamezne programe, razpečevanje in celo logično podatkovno središče.
Kot rečeno, VSTS ponuja tudi nasvete in dobro prakso, v paketu, poimenovanem Microsoft Solutions Framework (MSF), katerega četrta različica je vgrajena v orodje. MSF ponuja dva že pripravljena modela razvoja, agilnega in izboljševalnega. Modela nista zgolj posplošeni metodologiji v obliki statične dokumentacije, temveč ponujata sprotno svetovanje skupini, ki razvija določeno rešitev, med delom. MSF predpostavlja skupinsko delo, pri katerem vsakemu uporabniku pripada določena vloga ali kombinacija vlog, npr. projektni vodja, arhitekt, razvijalec, preizkuševalec... Vloga seveda odločilno vpliva na način dela, skupaj z omejevanjem uporabe določenih zmožnosti.
VSTS temelji na storitvi Team Foundation Server, ki je sposobna tudi neposredne komunikacije s programoma Microsoft Project ali Excel. Zagreti uporabniki omenjenih programov ju tako lahko primerno izkoristijo tudi za podporo skupinskemu razvoju programerskih projektov.
Tudi usklajevanje storitev je vrlina VSTS. Orodje Application Designer omogoča integracijo okenskih programov (Windows Forms), spletnih storitev (prek ogrodja .net ali zunanjih), orkestracij BizTalk, strežnikov podatkov ... in, kot že rečeno, celo ustvari programsko kodo veziva.
Kot smo omenili, se marsikateri projekt zatakne pri preizkusu v resničnem svetu, ko lahko klecne tako neprimerna stvar, kot je sposobnost podatkovnega strežnika. Za preseganje takih problemov nam VSTS olajša pogled na celotno sliko z orodjem Logical Datacenter Designer, ki povezuje odjemalce in strežnike, z analizo povezovalnega omrežja vred. Z njim lahko izgradimo in preizkusimo modele rešitve, ki dejansko upoštevajo delovne razmere, s katerimi bo končni izdelek soočen.
Novosti, ki jih ponuja VSTS, je še precej, od znatno izboljšanega nadzora različic izvirne kode prek integracije z dvermi SharePoint Services in vgrajenega preizkušanja, VSTS navsezadnje ponuja posebno različico prav za preizkuševalce, do popolnega sistemskega načrtovanja z orodjem Systems Designer. VSTS je tako pogumen poizkus, da se razvijalcem ponudi resnično bogato orodje, ki kani omiliti marsikateri glavobol pri skupinskem razvoju zmogljivejših programov. Ali so ponujena orodja za odpravo že desetletja starih slabih navad pri razvoju, pa bomo šele videli. Lenobe, samoljubja in površnosti programerjev pač nikoli ni mogoče podcenjevati.
Gradniki Visual Studio Team System.
Visual Studio 2005
Kaj: Paleta izdelkov za razvoj v Oknih in nekaterih drugih Microsoftovih podlagah (kot je npr. Office System).
Izdelovalec: Microsoft, msdn.microsoft.com/vstudio/.
Prodaja: Distributerji Microsofta.
Cena: Osnovne različice (Express) na voljo brezplačno, sicer v najrazličnejših paketih, verjetno najugodneje z naročnino MSDN, več podatkov na www.microsoft.com/slovenija/razvijalci/vs2005/vs2005.mspx.
Za: Najboljše razvojno orodje za Okna.
Proti: Učinkovitost novih orodij še ni preverjena v praksi, navezanost na Okna in druge izdelke Microsofta.
Borland Developer Studio 2006
Borlandovo razvojno okolje Delphi je med razvijalci že "od vekomaj". Pravzaprav je med trenutnim razvojnim kadrom le malo takih, ki so dovolj stari, da so poznali Turbo Pascal, okolje na eni disketi za DOS, iz katerega se je razvila kar spodobna zgodba o uspehu, imenovanem Borland. Zadnja leta pa tudi pri Borlandu ni vse tako, kot smo bili vajeni, in z nekaj zadnjimi različicami Delphija so bili razvijalci upravičeno nezadovoljni. Končno pa gre - vsaj tako je videti - na bolje. Nova različica, Delphi 2006, je hitrejša in stabilnejša od predhodnika, razvijalcu pa prinaša bistveno več koristnih orodij.
Pisali bomo torej o novem Delphiju, ki pa je z leti že krepko presegel to ime. Razvojno okolje, ki smo ga doslej poznali pod imenom Delphi, se je z novo različico preimenovalo v Borland Developer Studio (na kratko, BDS). Oziroma se bo preimenovalo z naslednjo različico 2007, trenutno pa praktično isti izdelek prodajajo pod štirimi različnimi imeni - BDS 2006, Delphi 2006, C#Builder 2006 in C++Builder 2006. To naj bi olajšalo prehod starim strankam, ki bi morda spregledale novi izdelek, če bi ga kar takoj preimenovali.
Iz obilice imen hitro spoznamo, kaj vse se skriva v okolju BDS 2006. Poleg jezika delphi v različicah za Win32 in .NET podpira BDS 2006 jezik C# (seveda samo za .NET) in C++ (samo Win32). Borlandov C++Builder je tako (končno!) dobil naslednika, ki so ga razvijalci po svetu že težko čakali. C++ del je resda še poln napak in objavljen le na "ogled", brez jamstev o delovanju, a v Borlandovem spletu že dobite prvi paket popravkov za BDS 2006, ki popravljajo predvsem ta del razvojnega okolja.
Temeljite spremembe so vidne že na prvi pogled. BDS 2006 se požene bistveno hitreje od Delphija 2005 (a za zagon še vedno potrebuje več kakor Delphi 7), pa tudi med programiranjem, prevajanjem in razhroščevanjem je krepko hitrejši in predvsem stabilnejši. Pravzaprav med preizkušanjem ni niti enkrat "crknil", kar je bila pogosta in neljuba značilnost njegovega predhodnika.
Okolje je še vedno tipa "vse v enem", skratka takšno, kot sta ga prinesla C#Builder in Delphi 8, le da je malo polepšano. Zavihki so zaokroženi, več je barvnih prelivov, na zavihkih so tudi ikone, ki predstavljajo vrsto odprte datoteke. Datoteke zapremo, če s srednjim gumbom miške kliknemo zavihek, kakor v nekaterih drugih sodobnih programih.
Večje spremembe so opazne v urejevalniku obrazcev. Namesto črnih kvadratkov kontrolnike obdajajo modre pike. Pri postavljanju kontrolnikov na obrazec hitro opazimo pomembno novost - vodilne črte. Ko premikamo kontrolnik ali mu spreminjamo velikost, nastajajo in izginjajo posebne črte, ki označujejo, da je določen del kontrolnika poravnan z drugim kontrolnikom. Tako lahko, recimo, hitro poravnamo leve ali desne robove ali pa celo spodnji rob statičnega besedila s spodnjim robom besedila v kontrolniku za vnos. Posebne označbe se pokažejo tudi takrat, ko je med kontrolniki ravno pravšnja razdalja.
Vodilne črte in novi kontrolniki
Izboljšan je tudi urejevalnik. Levi rob je zdaj manj natrpan. V njem je s številko označena le vsaka deseta vrstica, druge so prikazane s pikami in črticami. Označena je tudi vrstica, ki jo pravkar urejamo. Dodano je barvno označevanje sprememb - tanka rumena črta označuje vrstice, ki so bile spremenjene po zadnjem shranjevanju, zelena črta pa že shranjene spremembe.
Temeljito so prenovili predloge. V prejšnjih različicah so delovale tako, da smo morali natipkati ime predloge, potem pa pritisniti kombinacijo tipk, ki je predlogo zamenjala z nadomestnim besedilom. Novi sistem dejavnih predlog je to nadgradil v dveh smereh. Za določene predloge lahko zahtevamo, da se razširijo že pri pritisku na tabulatorko ali preslednico, dele v predlogah pa lahko označimo kot dejavne. Ko se predloga razširi, se med dejavnimi deli sprehajamo s pritiskom na tabulatorko in vnašamo manjkajoče dele. V praksi je to videti tako, da natipkamo 'for', pritisnemo preslednico, vnesemo ime spremenljivke, pritisnemo tabulatorko, vnesemo spodnjo mejo, pritisnemo tabulatorko, vnesemo zgornjo mejo, pritisnemo tabulatorko še zadnjič in urejevalnik nas postavi za 'do', tako da lahko začnemo pisati zanko. Spotoma pa nam deklarira še spremenljivko, da nam ne bo treba skakati na začetek podprograma in nazaj.
Nasploh so se razvijalci potrudili, da bi bilo treba programerjem v delphiju pisati kar najmanj nepotrebne kode. Tako BDS 2006 kar sam vpiše manjkajoče rezervirane besede 'end', 'until' in 'finally', ko vpišemo začetek bloka ('begin', 'repeat' in 'try').
Urejevalnik s predlogami in novimi preurejanji
Med gradniki VCL najdemo nekaj novih komponent. TFlowPanel je podoben navadnemu TPanel, le da sam poskrbi za razporejanje gnezdenih gradnikov. Določimo potek razporejanja (na primer od zgornjega levega kota po vrsticah), potem pa sam razpostavi gradnike tako, da zapolni kar največ prostora v eni vrstici, preden začne polniti naslednjo. Podoben je TGridPanel, ki gnezdene gradnike razvrsti v vrstice in stolpce. Določimo mu le število vrstic in stolpcev ter njihove širine (v odstotkih ali pikah). Oba sta na voljo v različicah za Win32 in .NET. Končno smo dobili tudi gradnik TTrayIcon za prikaz ikone na pladnju opravilne vrstice.
Pomembnejše spremembe so skrite v sistemskih knjižnicah. Kar nekaj sistemskih podprogramov (devetnajst, če smo natančni) so nadomestile hitrejše različice, ki so nastale v javnem projektu Fastcode (www.fastcode.dk). Najpomembnejša novost na sistemski ravni, ki je prav tako prispela iz projekta Fastcode, pa je popolnoma nov sistem za dodeljevanje pomnilnika, imenovan FastMM4. Večina programov se bo izvajala hitreje že samo, ko jih boste prevedli z novim prevajalnikom, ki bo vanje vključil FastMM4. Poleg tega prinaša FastMM4 še boljše zaznavanje programerjevih napak med samim delovanjem (denimo uporabo sproščenega kosa pomnilnika ali dvakratno sproščanje istega dela) in bo zato olajšal razvijanje in razhroščevanje.
Ko smo ravno pri razhroščevanju - tudi ta del okolja so temeljito prevetrili. Pregledovanje kompleksnih objektov je zdaj bistveno enostavnejše, saj jih lahko opiramo po ravneh. Podobno funkcionalnost ponuja hitri prikazovalnik vsebine, ki kar v okenčku za namig prikaže vsebino spremenljivk, tudi če so precej zapletene.
Majhna, a za programerje prijazna novost je nastavitev, ki povzroči, da se po koncu razhroščevanja samodejno zaprejo vse datoteke, ki jih je okolje odprlo, ko smo izvajali kodo.
Vrnil se je oddaljeni razhroščevalnik, ki je napisan popolnoma na novo in podpira razhroščevanje programov za Win32 in .NET. Deluje tudi z aplikacijami za ASP.NET.
Od vsega najpomembnejše pa je to, da je razhroščevanje aplikacij .NET hitrejše in bistveno bolj stabilno kakor v Delphiju 2005.
V vse različice, celo v Professional, je vključen novi ECO III. Bistveni novosti v njem sta izboljšano reverzno inženirstvo zbirk in avtomati. V slednjih lahko kar v modelirniku in z jezikom OCL zgradimo avtomat (stanj poslovnega procesa, na primer), v katerem prehajamo med stanji na podlagi različnih kriterijev.
V razvojno okolje je vgrajen tudi izdelek, ki smo ga včasih poznali pod imenom Together. Tako smo v vseh različicah BDS dobili urejevalnik UML, ki omogoča dvosmerno spreminjanje kode. Na podlagi tega so izdelali množico orodij za preurejanje kode (refactoring), pa tudi orodja za preverjanje doslednosti kode (code audit) in računanje različnih metrik kompleksnosti. Vključena je večina preurejanj "Gang of Four", tako za .NET kakor za Win32.
Dočakali smo nove gonilnike dbExpress in nov Database Explorer, največje spremembe na podatkovni ravni pa so vidne v gradnikih BDP.NET, ki po novem podpirajo predpomnjenje povezav (connection pooling) in sledenje poizvedb SQL.
Izboljšali so podporo ASP.NET in .NET Compact Framework, vendar slednja še ni popolnoma vgrajena v razvojno okolje, temveč si moramo pomagati z zunanjimi programi. Izboljšana je tudi integracija z Borlandovimi orodji StarTeam in CaliberRM.
Skratka, novosti je veliko, preveč, da bi jih našteli na omejenem prostoru. Od vsega nam je najbolj všeč bistveno izboljšana odzivnost okolja in drobni dodatki, ki olajšajo programiranje. Pogrešamo pa brezplačno (ali poceni) različico za nekomercialni razvoj in domače hobiste.
Borland Developer Studio
Kaj: Razvojno okolje za jezike delphi, C# in C++ za okolja Win32 in .NET.
Proizvajalec: Borland, www.borland.com/delphi.
Prodaja: Marand, www.marand.si.
Cena: Od 313.736 tolarjev za različico Professional do 1.004.533 tolarjev za različico Architect. Popusti za stare uporabnike in za akademska okolja. Več na http://www.marand.si/ceniki/index.html.
Za: Velika izbira jezikov, podpora Win32 in .NET, hitro in zmogljivo okolje, ECO III, dvosmerni modelirnik.
Proti: Visoka cena, okolje C++ še ni dokončano, občasne težave pri razhroščevanju, ne podpira .NET 2.0, slaba podpora .NET CF.
Primož Gabrijelčič
Borland JBuilder 2006
Eno najbolj priljubljenih razvojnih orodij za javo je nedvomno Borlandov paradni izdelek. V časih, ko se vse zmogljivejša orodja naravnost podarjajo, Borland ohranja svojo konkurenčno prednost in izdelek še vedno uspešno trži, predvsem z osredotočanjem na skupinsko delo in podporo celotnemu življenjskemu ciklu kode, od modeliranja prek razvoja do vzdrževanja in nadgrajevanja izdelkov v rabi. Seveda pa je tudi JBuilder v najosnovnejši različici ("Foundation") še vedno na voljo brezplačno na spletnih straneh Borlanda.
Zanimive novosti JBuilderja (JB) za letošnjo sezono so bogati pripomočki za sodelovanje v skupini. V izdelek so vgradili celo možnost takojšnjega sporočanja (ali, z drugo besedo, klepeta) med razvijalci, kar so preizkuševalci sprejeli z navdušenjem. Izkazalo se je namreč, da jih je kar precej programiralo v družbi s Skypom ali kakšnim drugim pripomočkom za komunikacijo. Omenimo, da vgrajeni klepet deluje takoj v krajevnem omrežju, za komunikacijo z oddaljenimi lokacijami pa se JB opira na prostokodni program za sporočanje Jabber, na čigar strežniku moramo najprej odpreti ustrezen račun.
JB se je tudi skozi druge zmožnosti odprl skupinam. Praktično vsako opravilo, ki ga v razvojnem okolju lahko opravi posameznik, je mogoče opraviti tudi v skupini, vštevši s tem, da uporabniki z oddaljenih računalnikov vidijo in spreminjajo datoteke v (našem) krajevnem sistemu, seveda le, če so za to pooblaščeni.
Pri sodelovanju so mogoči še veliko bolj vznemirljivi scenariji, še posebej za podjetja, ki se že danes priklanjajo razvoju "sledi soncu", z geografsko razpršenimi razvojnimi skupinami, ki lahko prevzamejo štafetno palico. JB, denimo, omogoča skupinsko razhroščevanje. Isto kodo si lahko deli več razvijalcev in ko eden postavi prekinitvene točke in sledi toku izvajanja, vsi drugi sledijo, kot bi sedeli za njegovim računalnikom. Ko pride do težave, lahko razhroščevalno sejo prevzame drugi, ki se morda na določeno problematiko bolje spozna. Z vgrajenim takojšnjim sporočanjem je olajšano tudi njihovo sporazumevanje in razlaganje podrobnosti. JB pomaga tudi pri skupinskem urejanju kode. Posamezna datoteka ni zaklenjena na enega samega razvijalca, ki na skupinskem strežniku objavlja spremembe npr. vsakih 30 minut. Zmožnost "Active Difference Editing" v programiranje vnaša pregled in revizijo sprememb s strani različnih uporabnikov, kot jo poznamo iz urejevalnikov besedil ("track changes").
Zmogljivosti JB povečujejo še dodatki, kot so izboljšani Fortify, ki analizira programsko kodo in učinkovito svetuje, kako izboljšati njeno trdoživost in varnost skozi izčrpno dokumentirano dobro prakso in z avtomatiziranim preverjanjem. Borland je izboljšal tudi lastno tehnologijo OptimizeIt, ki omogoča hitro odkrivanje in odpravljanje ozkih grl, predvsem v programih za poslovno rabo, razvitih za podlago J2EE. Čeprav je OptimizeIt na voljo tudi kot samostojni izdelek, je kar precej njegove funkcionalnosti vgrajene v sam JB.
JB je seveda pomemben člen v Borlandovi strategiji optimizacije razpečevanja programja SDO (Software Delivery Optimization) in je s svežo različico vanjo vključen v popolnosti.
JBuilder 2006 je zadnja večja izdaja tega orodja na Borlandovi lastni podlagi "Primetime", saj se je podjetje odločilo, da bo z obema rokama zgrabilo odprtokodno podlago Eclipse, za katero bo razvojni komplet na voljo že letos (projekt "Peloton"). JB, po novem v naročju Eclipse, bo prinesel še bogatejši nabor orodij za skupinsko delo, temeljno združeno razvojno okolje (IDE) pa tako počasi postaja javna dobrina in vsaj, kar zadeva javo, se zdi, da je podlaga Eclipse tista, ki bo določala temeljne obrise bodočih razvojnih pripomočkov.
Zanimiva novost JBuilderja 2006 je takojšnja komunikacija s sodelavci.
JBuilder 2006
Kaj: Razvojno okolje za javo.
Izdelovalec: Borland, www.borland.com/jbuilder.
Prodaja: Marand, www.marand.si.
Cena: Osnovna različica (Foundation) na voljo brezplačno, sicer od
143.628 tolarjev za različico Developer do 1.007.412 tolarjev za različico Enterprise. Popusti za stare uporabnike in za akademska okolja. Več na http://www.marand.si/ceniki/index.html.
Za: Odlična orodja za skupinsko delo.
Proti: Visoka cena za boljše različice.
Primož Gabrijelčič
Eclipse 3.1.1
Programski jezik java je gotovo pospešil tudi razširjanje "odprtega" razmišljanja. Zato so se vzporedno z jezikom razvijala tudi razvijalna okolja zanj - tako licenčna kot odprta - in med slednjimi je gotovo najbolj znan projekt Eclipse. Gre za odprtokodno skupnost, katere cilj je razvijanje nevtralnih, odprtih programerskih okolij in ogrodij (workbench). Tokrat si bomo ogledali najnovejšo različico okolja za razvoj javanskih programov (gre za "applete" in običajne aplikacije (SDK) in ne za strežniške javanske aplikacije (J2EE), kot so servleti, EJBji...), na katerem temeljijo tudi nekatera večja, naprednejša in plačljiva orodja (npr. Rational Application Developer).
Orodje odlikuje predvsem sistematičnost grafičnega vmesnika, ki je silno pregleden in funkcionalen. Takoj je moč čutiti, da je bil poglavitni namen razvijalcev sistematičnost in učinkovitost. Možnosti je v osnovni različici dovolj za osnovno delo, za kaj bolj specifičnega pa je treba poseči po dodatkih (plugins) - teh je v svetovnem spletu skorajda neomejeno (precej je brezplačnih, pa tudi plačljivi niso preveč dragi). Tako je na primer mogoče napolniti okolje s številnimi zgledi, dodati podporo XML ali pa vgraditi Visual Editor za grafične programe (torej javanske grafične vmesnike).
Bistvo uporabniškega vmesnika okolja Eclipse je uporaba tako imenovanih perspektiv. Vsaka perspektiva je svoja množica pogledov (views) in urejevalnikov ter predstavlja prilagoditev samega okolja določenemu namenu oziroma vrsti dela. Tako na primer z odprtjem perspektive Debug spremenimo skorajda celoten videz okolja - spremenijo se pogledi, konzola, dobimo nove gumbe in možnosti za iskanje napak oziroma hroščev. Skratka, vsaka perspektiva nosi s seboj vse potrebno za določeno vrsto opravil. Osnovna oziroma privzeta perspektiva je javanska perspektiva, ki je osnova za pisanje same kode (v njej imamo torej urejevalnik javanske kode, konzolo, navigator po projektih, paketih in razredih, preglednik objektov, metod in spremenljivk...). Poleg tega imamo tudi perspektivo za ekipno delo (CVS repository), perspektivo za preiskovanje javanskih projektov, perspektivo za razvoj dodatkov Eclipse itd. Tako načelo perspektiv imajo na voljo tudi plačljiva orodja, ki temeljijo na Eclipsu, le da je tam perspektiv še precej več (pri orodjih za J2EE razvoj celo takšne za delo z aplikacijskim strežnikom, zbirkami podatkov itd.).
Privzeta perspektiva v okolju Eclipse. Vmesnik je funkcionalen in zelo pregleden.
Urejevalnik nudi praktično vse, kar potrebuje programer - tako na ravni prilagoditve vmesnika uporabniku kot tudi možnosti glede samega izvajanja in urejanja kode. Prav tako ponuja obilno pomoč uporabniku, ki se v okolju (kljub njegovi kompleksnosti) hitro znajde. Delovanje okolja je hitro in stabilno, je pa res, da je dokaj požrešno, kar zadeva količino delovnega pomnilnika.
Eclipse se je v svoji kratki zgodovini že dodobra uveljavil, njegovi uporabniki pa cenijo predvsem odprtost - svoj Eclipse si namreč s poljubno kombinacijo dodatkov lahko zgradimo sami in ga prilagodimo svojim potrebam. Nato pa še sami razvijemo kak dodatek zanj.
Uporabniških nastavitev je dovolj.
Komur vgrajene možnosti niso dovolj, lahko poseže po dodatkih. Tudi pri tem ponuja okolje dovolj pomoči in informacij.
Eclipse 3.1.1
Kaj: Razvojno okolje za javo.
Izdelovalec: www.eclipse.org.
Cena: Brezplačno.
Za: Odličen vmesnik, hitro in stabilno delovanje, načelo perspektiv.
Proti: Malce velika poraba pomnilnika.
Gregor Humar