T2 širi avditorij

V domačem okolju imamo vse več zvočnega, slikovnega in video gradiva v digitalni obliki. Lahko si vse skupaj ogledujemo na računalniku, toda želja je, da bi to spremljali v dnevi sobi, na domačem televizorju. A kaj, ko za potrebujemo eno ali več naprav, to pa je drago in pogosto zapleteno. Toda je tudi enostavnejši način. T2 ga je poimenoval Moj Avditorij.

Domači televizorji že lep čas niso več zgolj naprave za spremljanje tv programov. Postajajo končni člen za prikaz najrazličnejših vsebin iz najrazličnejših virov. V marsikaterem slovenskem gospodinjstvu so posredno že priključeni v računalniško omrežje, čeprav tega večina ne dojema na ta način, saj gre za storitev. Televizijski sprejemniki, ki jih ponujajo SiOL, T2, Amis in drugi, so v osnovi namreč specializirani računalniki, ki sprejemajo in predvajajo pretočne vsebine, ki jih ponuja operater prek lastnega omrežja.

To je v večini primerov tv program v obliki toka MPEG-2 ali MPEG-4, toda s tehnične plati to ni edina možnost. Operaterji že lep čas, denimo, ponujajo video na zahtevo, kjer se uporabnik ob izbiri z domačim daljincem odloči za predvajanje posameznega filma. Isto infrastrukturo uporabljajo tudi za snemanje tv programov, namesto da bi uporabnik to počel na domači video rekorder. Seveda proti plačilu. Posnetki so v digitalni obliki (spet MPEG-2) shranjeni v strežnikih operaterja in se posredujejo na zahtevo.

Vsebine so razdeljene po tipih in nato po imenikih.

Predvajalnik glasbe zna prikazati oznake ID3.

Kaj pa, če bi ta koncept razširili in uporabniku ponudili možnost pregleda vsebin, ki jih sam naloži v strežnike operaterja? Zamisel je preprosta, a učinkovita. Ponuditi pomnilniški prostor za hrambo domačih posnetkov in jih nato predvajati prek istega terminala/sprejemnika, ki ga uporabljamo za gledanje tv programov. Zgolj spremeniti je treba programsko opremo, ki bo to krmilila.

V Sloveniji se je prvi odločil za tak korak T2. Uporabnikom preprosto ponudijo najem pomnilniškega prostora, kamor lahko shranimo fotografije, glasbene posnetke, morda celo domače video posnetke (o tem nekoliko kasneje). Samo predvajanje je nato dosegljivo prek ustreznega menuja na sprejemniku in s tem na domačem televizorju. Za vse skupaj torej ni treba kupiti namenskih naprav, ki bi omogočala isti učinek krajevno (predvajalniki MP3, predvajalniki video posnetkov, prikazovalniki fotografij ...). Poleg tega ni treba vlagati v lokalni pomnilniški prostor, čeprav so cene teh naprav v današnjih časih res nizke.

Nova storitev se imenuje Moj Avditorij in je brezplačna za obstoječe naročnike tv storitev družbe T2. Plačamo le pomnilniški prostor v strežnikih T2, in sicer 1 evro na mesec za vsakih 10 GB prostora. Poštena cena, čeprav bi si marsikdo želel vsaj nekaj GB brezplačno. Pozitivna plat pa je, da T2 obračunava dejansko porabo na dobesedno dnevni osnovi. To pomeni, da bomo, denimo, začasno povečane potrebe plačevali le toliko časa, kot nam bo treba. Povečevanje in zmanjševanje prostora opravimo kar prek daljinca na televizorju.

Moj Avditorij je sestavljen iz spletne storitve (vidne kot izbira na menuju predvajalnika) in posebnega agenta, ki ga naložimo na osebni računalnik. Prek tega agenta nato iz krajevnega računalnika prenesemo posnetke v strežnike operaterja. Za avtentikacijo uporabimo isti račun, ki ga uporabljamo tudi za spremljanje televizije T2.

T2 Agent, kot se imenuje programska oprema za delovanje, potrebuje izvršno različico jave, trenutno pa deluje v okoljih Windows XP in Vista. Avtorji menda že pripravljajo različico za Linux. Omogoča prenos datotek in njihovo razvrščanje v albume. Iz domačega računalnika lahko prenesemo le določene vsebine, kot so glasbeni posnetki MP3, slikovne datoteke JPG, PNG, zanimivo pa je, da lahko dodamo tudi dokumente PDF. Upoštevati je treba to, da posamezna datoteka na strežnikih T2 lahko zavzame več prostora kot na domačem računalniku. Pri našem testu je 262 MB gradiva zavzelo na strežniku 556 MB. Strežnik namreč samodejno pripravi več povečav fotografij za hitrejši dostop do podrobnosti, to pa seveda zahteva dodatni prostor.

Za lažji pregled fotografij je prikazan datum posnetka.

Pregledovati je mogoče tudi datoteke PDF.

Posebno poglavje so video posnetki. Načeloma bi jih Moj Avditorij lahko celo podpiral, vendar jih ne. Zataknilo se je, kot navadno, pri zakonskih omejitvah. T2 se preprosto boji odgovornosti, da bi uporabniki v strežnike nalagali nelegalne vsebine, kot lastniki pomnilniškega prostora pa bi s tem postal soodgovoren tudi operater. Če je to res, je to resnično slab izgovor. Prepričan sem, da je med vso vsebino tipično več nelegalnih posnetkov MP3 kot pa potencialnih nelegalnih video posnetkov. Sploh pa T2 v isti storitvi podpira snemanje vseh tv programov, za kar imajo menda dovoljenje. Medtem ko bi uporabniki z zadovoljstvom naložili video posnetke, narejene z domačo video kamero, si težko predstavljam, da bi nalagali doma narejene posnetke MP3, kaj pa vem, svojega domačega petja. Upamo, da bo T2 spet premislil o vsem skupaj, saj s to omejitvijo Moj Avditorij izgublja eno pomembnih možnosti.

Uporaba na televizorju je zelo preprosta. Z menuja sprejemnika T2 preprosto izberemo tretjo ikono (predvajalnik) in izberemo novo možnost Moj Avditorij. Od tam naprej sledimo navodilom na zaslonu, uporabljamo pa zlasti smerniške tipke na daljincu. Z zaslonskim vmesnikom se lahko premikamo med posnetki, celo povečujemo prikaz vsebine; to pride prav pri dokumentih in slikah. Delovanje vmesnika je vselej hitro, ne glede na velikost večpredstavnih datotek.

Omeniti moramo tudi sorodno storitev T2 Mobilna Aplikacija, ki deluje na mobilnih telefonih in omogoča, da s temi napravami narejene fotografije prenesemo neposredno v Moj Avditorij. Potrebujemo seveda primeren telefon, povezavo 3G/UMTS, podporo za Javo ME (z MIDP 2.0 in CLDC 1.0), pa še pri tem so nekateri telefoni omejeni samo na določene funkcije. Toda vse skupaj lepo nakazuje, kako je mogoče večpredstavne storitve povezati v celoto med povsem različnimi napravami, kot so računalniki, televizorji in mobilni telefoni.

Moj Avditorij je za operaterja pravi korak v pravo smer. Prihodnost je v dodatnih storitvah in na novost moramo gledati kot prvi korak v novi smeri. Kot prva različica ima seveda še kup pomanjkljivosti ali če želite, priložnosti za izboljšavo. Upajmo, da bodo presegli omejitev, ki onemogoča predvajanje video posnetkov. Uporabniški vmesnik na televizorju bi lahko bil bogatejši z več uporabniškimi funkcijami (čeprav je to v dobršni meri omejitev trenutnih sprejemnikov). Poleg tega je še precej priložnosti pri programu T2 agent. Lahko bi, denimo, omogočili, da dodatni prostor naročimo preprosto iz tega programa, ta hip moramo to početi prek televizorja, ki je tipično v drugem prostoru. Toda to so že malenkosti. Moj Avditorij je prvi korak, ki nakazuje, da bomo imeli v prihodnje v domačem okolju precej manj naprav - ker zanje preprosto ne bo potrebe. Nadomestile jih bodo spletne storitve.

T2 Avditorij

Kaj: Gostovana storitev, ki omogoča prikaz večpredstavnih vsebin na domačem televizorju.

Izdeluje: T2, www.T2.net/avditorij.

Cena: Storitev je brezplačna za naročnike T2 televizorje, prostor za hrambo posnetkov je plačljiv (1 evro ne mesec za 10 GB).

Za: Možnost prikaza večpredstavnih vsebin na televizorju brez kake posebne opreme (razen sprejemnika za internetno televizijo), preprosto delovanje.

Proti: Ni podpore video posnetkom (pravni zadržki).