Tablice in MS-DOS

Živimo v čudnih časih. Med eno krizo in drugo, s presežkom izdelkov na policah in skladiščih, a vse manj delovnimi mesti. Z nekaterimi prijetnimi osvežitvami na področju računalništva (tablice), ki pa kažejo, da rinemo v novo dolgočasje in enoumje (Apple). V teh časih se srečujemo s skoraj vsakodnevnimi računalniškimi vdori v še tako svete in varovane institucije, po drugi strani pa opažamo, da morda tudi Oblaki včasih ne pripeljejo novega sončnega obdobja. Morda se nam bo še kolcalo za "dobrim starim" MS-DOS, ki je to poletje praznoval 30 let. Po vnovičnem razmisleku pa morda tudi ne.

17. 8.

Dogajanje na področju tabličnih računalnikov meji že na komedijo. Izdelovalci so početverili napore, da bi odgriznili svoj delež domnevno vroče tržne pogače, pa jim to niti približno ne uspeva. Prej nasprotno. Po tem, ko smo v zadnjih mesecih videli objavo kar nekaj pomembnih tablic (TouchPad, PlayBook), se zdi, da je Apple z iPadom morda celo napredoval. Nedavna raziskava med 1100 ameriškimi kupci je pokazala, da bi se danes za iPad med tablicami odločilo kar 94,5 % vprašanih. Prosim? Halo? HP, Blackberry, Samsung, Sony, Microsoft ... Intel, kje ste? Ali je to največ, kar zmorete po več kot letu razvoja? Skoraj ne morem verjeti. Namesto tega: viri iz verige BestBuy kažejo, da je trgovcu uspelo prodati manj kot 10 % tega, kar so načrtovali in imajo v zalogah. In to kljub dodatnim popustom, ki znašajo že 120 dolarjev. Blackberryju gre menda še slabše. Samsung in drugi v Aziji zmanjšujejo proizvodnjo, ker se kopičijo zaloge. Analitiki menijo, da se bo povprečna cena tablic (brez iPada) znižala najprej na 350, morda celo 300 dolarjev. Sliši se lepo, vendar se motite. Tak uspeh iPada za vse nas na dolgi rok ne pomeni nič dobrega. Potrebujemo kon-ku-ren-co.

15. 8.

Druga zmota glede tablic je ta, da bodo postale zamenjava za običajne osebne računalnike, denimo prenosnike. To lahko reče samo nekdo, ki a) ne dela nič pametnega na računalniku, b) nikoli ni resnično preizkusil tablice. Dokaz: zgoraj omenjena raziskava, ki je zajela tako sedanje kot prihodnje uporabnike tablic, je pokazala, da 83 % pričakuje, da tudi v prihodnje ne bodo mogli brez računalnikov. Med sedanjimi uporabniki tablic je 74 % takih, ki potrebujejo računalnik poleg tablice. Med temi je 93 % takih, ki imajo danes iPade. Kljub zmanjšanju prodaje novih računalnikov se moti, kdor kliče njihov hiter zaton. Potrebovali bomo še kaj več kot to, kar je na voljo, da bi se res zgodilo.

27. 7. in 12. 8.

Seveda se vsi ne strinjajo z zgornjim. Medtem ko PC praznuje tridesetletnico, v javnosti odmeva izjava Marka Deana, enega glavnih inženirjev ekipe, ki je na svet pripeljala prvotni IBM PC. Dean je po lastnih besedah že presedlal na tablice in meni, da bodo osebni računalniki počasi, a zanesljivo ubrali enako pot kot pred njimi pisalni stroji, katodni zasloni, vinilne plošče in nedavno klasične žarnice. Najbrž o tem nihče ne dvomi, vprašanje je le, kdaj se bomo zbudili in okoli nas ne bo več računalnikov s tipkovnico. No, želim vam še dolgo življenje.

29. 7. in 11. 8.

Apple je letos poleti najbrž dosegel vrhunec, vsaj kar zadeva svoj ego in javno podobo. Zaradi borzne krize in nenormalnega gibanja delnic so se za krajši čas povzpeli na položaj največ vrednega podjetja na svetu, ne glede na dejavnost. Z ocenjeno vrednostjo 337 milijard dolarjev so se povzpeli čez Exxon Mobil, General Electrics in druge velikane. Toda le po eni metodi izračunavanja vrednosti glede na trenutno stanje na borzi. Vsi pa vemo, kako hitro se to lahko spremeni. Toda, tudi če pogledamo Applovo rezervo v gotovini "za težke čase", jim gre zelo dobro. Pomislite, zaradi proračunskih težav je bila zlata rezerva celotnih Združenih držav Amerike konec julija 73,768 milijarde dolarjev. Pri razkritju zadnjih poslovnih rezultatov pa je Apple mimogrede omenil, da imajo na voljo 75,876 milijarde dolarjev. Torej ima Apple več denarja kot država, kjer ima sedež. Kdo bi si mislil, da je kaj takega sploh mogoče. Škoda le, da se Apple s tem denarjem obnaša vse bolj kot Disneyjev stric Skopušnik, molze vsakogar, ki pride mimo (ponudnika), in za povrh straši s patentnimi tožbami. Kdaj se bo javnost začela tega zavedati?

30. 7.

Ime, ki se vse pogosteje pojavlja na prvih straneh medijev, je Anoymous, skupina ohlapno povezanih aktivistov, etičnih hackerjev in tistega dela civilne družbe, ki se nekako z nepokorščino bojuje proti vsemu, od globalizacije, korporativne arogance do zatiranja človekov pravic. Skupina je morda celo preozek termin, pravzaprav gre za celoto subkulturo. Čeprav njihove dejavnosti segajo že skoraj v leto 2003, so prišli na prve strani v zadnjih dveh letih: vdor v Banko Amerike, napadi na Viso, MasterCard, PayPal v času WikiLeaks, pa letošnji pogrom na Sony in še marsikaj drugega. Skupina, ki se, kot kaže, ne ustavi pred ničimer: nedavno so vdrli v posebno enoto italijanske policije za boj proti internetnemu kriminalu in odnesli nekaj dragocenih evropskih dokumentov za nadzor nad internetnimi dejavnostmi. Trdijo, da imajo dokumente od avstralskega in egiptovskega obrambnega ministrstva, pa dokumente pomembnih ruskih podjetij, kot je Gazprom. Skratka, skušajo ustvariti vtis, da nihče ni varen pred njimi, če se spravijo nanj. Šli so tako daleč, da so začeli dogodke kar napovedovati. Napovedali so na primer napade na Facebook to jesen. Hkrati pa namignili, da nameravajo ustvariti lastno družabno omrežje Anon+, ki bo menda odporno proti vohljanju državnih in drugih formalnih organizacij. Prepričan sem, da bomo o njih še slišali in o njih še govorili.

21. 7.

Uporabo telefonov bi morali prepovedati tudi na WCjih, ne samo med vožnjo. Če odmislimo, kako izpade, ko na drugi strani po zvokih ugotovimo, kje je sogovornik, statistike kažejo, da okoli 19 % ljudi telefon nehote spusti v WC školjko. Z vsemi ustreznimi posledicami. Na Kitajskem so menda zabeležili incident, ko je uporabnik telefona ostal ukleščen v školjko, ko je hotel lastnoročno popraviti napako s telefonom. Sicer pa menda 39 % ljudi telefon redno odnaša s seboj na WC. Želite nasvet? Če že morate, vzemite raje tablico. Je večja, težje pade iz rok in, če že, težko konča ravno v ozkem lijaku.

Citat: "Kakšni časi! Apple je imel julija na računu več gotovine kot državne rezerve ZDA."

Citat: "Statistike kažejo, da okoli 19 % ljudi telefon nehote spusti v WC školjko."