Tablični svet

Recimo bobu bo - še danes verjetno večina splošne populacije ne ve kaj so to tablice oz. tablični računalniki. Vedo pa, kaj je to iPad. Apple iPad. In vendar - konkurenčnih tablic je vedno več in če bo šlo tako naprej, bodo morda nekoč postali prevladujoči del osebnega računalništva.

Tablično igranje

Tablice kot ebralnik

Kaj izbrati

Če ste prepričani, da potrebujete tablico (Ali ste? Ste jo že imeli v rokah? Urico, dve?), potem se morate v resnici odločiti le med tem, ali vam je bolj všeč Applova uniformiranost in zacementirana pravila ali pa tega ne potrebujete in vas celo moti. Apple iPad(2), torej, ali pa Samsung Galaxy Tab 10.1v.

Še lani smo se še spraševali, ali je za tablične računalnike dovolj velik trg in kaj naj bi točno uporabniki počeli z njimi. Sredi leta 2011 je videti, kot da je prihodnost le še v tablicah (in mobilnih telefonih), srečamo pa jih povsod, kamor pogledamo. Doma, med poslovneži, na televiziji. Vsa druga strojna oprema je na videz postala skoraj drugotnega pomena. Pravijo sicer, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, toda tablice so v računalništvo zagotovo vnesle nekaj tiste svežine, ki jo je to področje kljub sorazmerni mladosti še kako potrebovalo. Ker smo šele na začetku te poti, se nam najbrž obeta še zanimiva prihodnost.

Tablični računalniki so bržkone izdelki s področja elektronike (ne samo računalništva), ki so v zadnjih letih morda najbolje presenetili strokovno in širšo javnost. Še leta 2009 ni bilo heroja, ki bi tako zelo močno verjel, da bodo tablice v manj kot letu dni dosegle tak globalen uspeh. Analitiki so jih sicer uvrščali med deset najobetavnejših kategorij že vrsto let, vendar je obenem vsaj toliko let minevalo brez kakega občutnega premika. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar bo najbrž še lep čas predmet razprave med analitiki, psihologi, tržniki in še kom.

Zgodil se je Apple iPad.

Američani bi po tem zapisali najbrž le: drugo je zgodovina. Slabo leto in pol za predstavitvijo prve tablice je globalno povpraševanje še vedno večje od ponudbe. To velja še posebej za ZDA, kjer je še vedno nespametno oditi v trgovino in pričakovati, da bomo iPad preprosto vzeli s police in odšli do blagajne. Vsa zaloga še vedno poide takoj, ko pride v trgovine. Vmes je prišla že druga generacija, a se je zgodba domala ponovila.

Uspeh iPada je povzročil, da se je zganila celotna industrija. Danes skoraj ni izdelovalca strojne ali programske opreme, ki tabličnih računalnikov ne bi tako ali drugače umestil v svojo strategijo. Res pa je, da večina precej zamuja. Na Applovo ofenzivo se je kolikor toliko uspešno odzval le Google, Microsoft, HP (Palm), BlackBerry, Nokia in drugi pa so še naprej precej v zaostanku. Ali pa, drugače povedano, Apple skrbi za tako hiter tempo inovacij, da zdaj že skrbno izbirajo pravi trenutek. Ne glede na to pa najbrž lahko brez težav napovemo, da prihodnost ne bo zgolj jabolčna.

Zgodovina: In, prvi je bil

Tablice si je v resnici prvi, že pred desetimi leti, zares "izmislil" Bill Gates oziroma Microsoft in jih poimenoval TabletPC. Težava je bila v tem, da se je porodila zamisel o prenosni napravi brez tipkovnice, šele nato so se lotili razmišljanja o uporabniškem vmesniku. Strategija, ki ni obrodila sadov, še posebej zato, ker se je uporabniški vmesnik končal nekje pri prepoznavi (angleške) pisave in posebnih peresih, s katerih smo upravljali grafične elemente na bolj ali manj običajnih Oknih, ki so se v ta namen preimenovala v "Tablična".

Rezultate testa tabličnih računalnikov in vse o njih si lahko preberete v julijski številki revije Monitor