Tablični telefon

Po uspehu Applovega iPada zdaj še drugi izdelovalci hitijo z izdelavo lastnih tabličnih računalnikov. Najobetavnejši so zaenkrat videti taki, ki imajo nameščen operacijski sistem Android. Pred nedavnim smo preizkusili tako tablico z dveri neznanega kitajskega izdelovalca, a smo bili razočarani. Znajo pri Dellu popraviti vtis?

V našem laboratoriju se je namreč znašel Dellov tablični računalnik, preprosto imenovan Streak. Prvo, kar nas je presenetilo, je bila njegova škatla. Saj ne, da bi bilo z njo kaj narobe, le nekam majhna je bila, vsaj za tablico v velikostnem razredu iPada. No, Dell Streak se izkaže za dokaj svojevrstno napravo, saj diagonala njegovega zaslona meri pet palcev, to je približno polovica glede na Applovo tablico. Pravzaprav je Streak bistveno bliže zmogljivim pametnim telefonom z zaslonom na dotik kot pa tabličnim računalnikom.

Tudi pri Dellu so nekako razdvojeni pri opisu naprave. Pravijo, da so spravili ves svet v petpalčni zaslon, in da je Streak najboljša naprava za mobilno brskanje po spletu, ogled videa, ohranjanje stika z različnimi družabnimi omrežji ... Toda med uporabo smo nekako opazili, da ta razdvojenost ni nujno dobra.

Če začnemo pri ohišju. Petpalčni zaslon širokega formata je načeloma zelo dober. Njegova ločljivost je 800 × 480 pik, kar je enako kot pri HTCjevem telefonu Desire, ki pa ima manjši, 3,7-palčni zaslon. Barve so dobre, osvetljenost je ob najvišji nastavitvi dovolj močna, tudi zaznavanje dotikov je dobro izvedeno. Malce slabše je pri okoliški plastiki. Tista na levem in desnem delu zaslona je lakasto črna, a ne deluje tako kakovostno kot pri Applovih izdelkih (ali kot pri prej omenjenem Desiru). Zadaj je bolj navadna, nedrseča plastika, ta je kakovostnejša. Ohišje je debelo en centimeter, deluje pa dovolj robustno. Izredno odporen naj bi bil tudi zaslon, ki nosi oznako Gorilla screen, ob tla ga sicer nismo metali, a bi po občutku preživel tudi kak blag padec.

Ne najboljša mehanika

Manj všeč pa so nam bile fizične tipke na robu ohišja. Te imamo štiri, dve sta za nastavitev glasnosti, ena upravlja digitalni fotoaparat, četrta pa je za vklop in izklop naprave, uporabljamo pa jo tudi za zaklepanje in odklepanje zaslona. Vse te tipke se nam zdijo premajhne, prenizke (oziroma imajo premalo hoda) in pretrde. Najbolj nadležno je to pri tipki, s katero zaklenemo zaslon, ki jo še največ uporabljamo. Žal pa smo morali napravo vse prevečkrat obračati in iskati omenjeno tipko, saj je na otip ne opazimo dovolj hitro. Tipka je praktično enake velikosti kot pri Applovem iPhonu, a je tam postavljena višje od ohišja in ima več hoda. Tipka za fotografirati pa ima dve stopnji, prvo za samodejno izostritev in drugo za zajem fotografije. Do prve stopnje še gre, za zajem fotografije pa je tipka odločno pretrda in ob njeni uporabi težko držimo napravo pri miru.

Na zadnji strani opazimo ploščico, pod katero se skrivajo akumulator, kartica SIM in pomnilniška kartica MicroSD. Ob odprtju se telefon takoj ugasne - razlog naj bi bil varen zapis morebitnih podatkov ob odstranitvi akumulatorja. Zadaj opazimo tudi nekoliko nerodno postavljen objektiv digitalnega fotoaparata. Ta je povsem ob levi strani, tako da ga ob uporabi kaj hitro prekrijemo s prstmi leve roke. Edini priključek je na spodnjem robu, ta rabi tako za priklop na računalnik prek priloženega kabla USB kot za polnjenje akumulatorja.

Kaj pa programski del?

Pri izdelavi oziroma fizični pojavi je prvi vtis torej še kar dober, a ko se poglobimo v napravo in jo primerjamo z bližnjimi tekmeci, začne šepati. Tako Applovi izdelki (iPhone, iPad) kot tudi zmogljivejši telefoni na osnovi Androida (HTC Desire, Samsung Galaxy S) delujejo bolj prepričljivo. Zaslon je tu res večji, a je ločljivost primerljiva (če ne kar enaka) kot pri konkurentih z manjšimi zasloni. To v praksi pomeni, da bomo nanj spravili popolnoma enako vsebine kot pri manjših telefonih. Spletne strani, dokumenti PDF, elektronske knjige, vse deluje približno enako, le da so črke malce večje. To bo še najbolj odgovarjalo tistim, ki oči že tako ali tako preveč naprezamo. Večji zaslon prinaša s seboj tudi malo lažje delo z vmesnikom na dotik, sploh če nimamo ravno tankih prstov. So pa nekateri s krajšimi prsti imeli nekaj težav zaradi same velikosti naprave, zato jim je bila enoročna raba praktično nemogoča. Slišati je bilo tudi komentar, da Streak deluje kot igračkasta različica zgoraj omenjenih telefonov. Seveda pa to ni nujno slabo.

Malce nas je presenetila uporaba starejše generacije operacijskega sistema Android, gre namreč za različico 1,6. V Dellu že obljubljajo nadgradnjo na najnovejšo trenutno različico, 2,2 (imenovano Froyo), po govoricah sodeč pa se naj bi to zgodilo v naslednjem mesecu. A razen nekaj malenkosti (recimo to, da ni podpore za flash) niti nismo bistveno pogrešali zadnje generacije. V Dellu so namreč poskrbeli za nekoliko svojevrsten vmesnik, kjer so pobrali nekaj malenkosti iz drugih takih izdelkov (denimo Samsungov TouchWiz in HTCjev Sense UI). Nad vmesnikom načeloma nismo imeli večjih pripomb; ko smo se ga navadili, je bilo delo z njim razmeroma hitro in udobno. Je pa res, da je manj zloščen kot pri Applovih izdelkih, a to velja za večino vmesnikov za sisteme Android. Malce nas je zmotila tudi tipkovnica v vodoravnem načinu, ki ima na desni strani še številski del. Zaradi njega so tipke nekam manjše, tisti s krajšimi prstmi pa so imeli tudi nekaj težav pri dosegu tipk z desnim palcem.

Osnova za delo je več namizij, na katere si lahko namestimo bližnjice do programov ali pa grafične "widgete". Na zgornjem robu imamo opravilno vrstico, ki nam kaže stanje akumulatorja, čas in datum, zadnja sistemska opozorila ipd. Ob dotiku statusnih ikon (akumulatorja, povezljivosti) se nam odpre hitri menu, na katerem lahko nadzorujemo možnosti brezžičnega povezovanja (naprava podpira Wi-Fi, bluetooth in omrežja 3G), preverimo natančno stanje akumulatorja in morebitne alarme. Na levem robu opravilne vrstice pa je tipka za dostop do vseh nameščenih aplikacij. Malce zmoti to, da je celoten osnovni vmesnik prilagojen delu v vodoravnem položaju, torej tako, da napravo držimo v obeh rokah. Ko jo obrnemo, menu niti ne trzne - ostane torej postrani. Večino programov (denimo telefonski vmesnik) pa lahko sicer uporabljamo tudi pokončno.

Programov je že po privzetem kar nekaj, več pa jih lahko dobimo prek spletne trgovine Android Market. V Sloveniji smo zaenkrat še omejeni na brezplačne programe, a je teh resnično malo morje in hitro najdemo še tako obskurno aplikacijo. Programi načeloma dobro delujejo, čeprav smo kdaj opazili tudi kakšno zatikanje in netekoče delovanje. V tem smislu se načeloma bolje odnese HTCjev Desire, čeprav je pri obeh v uporabi procesor s taktom 1 GHz.

Delo z najpomembnejšimi programi je povsem dovolj solidno in zanesljivo. Tu mislimo predvsem na Googlove spletne storitve (elektronska pošta Gmail, koledar, stiki itd.) Tudi drugih poslovnih programov je na pretek.

Dellova tablica, pardon, telefon, je po velikosti ravno vmes, med tablico (Apple iPad) in telefonom (HTC Desire).

Kot telefon je Streak podobno zmogljiv kot vsi drugi izdelki s sistemom Android. Brez težav bomo z njim tako klicali kot pošiljali SMSe in MMSje. Je pa res, da je ob telefoniranju videti, kot da ob glavi držimo nekaj očitno prevelikega, da bi šlo za telefon - slišali smo tudi komentar, zakaj le držimo kalkulator ob ušesu.

Streak se načeloma povsem dobro odnese tudi kot kos zabavne elektronike. Podpira video v večini najbolj priljubljenih formatov - od klasičnega WMV pa do MPEG4, vse do ločljivosti 720p. Tudi glasbo bomo brez težav predvajali - mi smo seveda uporabili kar datoteke MP3, podpira pa tudi druge, denimo WMA, AAC, WAV itd. Ena od največjih prednosti aparatov z Androidom v primerjavi z Applovimi izdelki je enostavno prenašanje datotek, saj se ob priklopu na računalnik naprava obnaša kot vsak navaden ključ USB. Okna so jo prepoznala brez težav, v iPadu pa moramo vse početi prek (razmeroma slabega) programa iTunes. Streak sicer ne podpira spletnega formata flash, a ima naloženo aplikacijo za ogled videov na spletišču Youtube, ki odlično deluje. Digitalni fotoaparat je razmeroma soliden, njegova ločljivost je 5 megapik, vgrajeno ima samodejno ostrenje in praktično neuporabno bliskavico LED. Podnevi solidno, ponoči pa raje vzamemo v roke navaden fotoaparat. Zajema tudi video v ločljivosti 640 × 480. V Android Marketu je sicer na voljo silno veliko brezplačnih iger, a so te, roko na srce, slabše kot tiste pri iPhonu.

Konsenz

V uredništvu smo nekako prišli do splošnega konsenza glede Dellove telefonske tablice. Načeloma nam je kot naprava všeč. Delo z njo je, ko se je navadimo, hitro, enostavno in udobno. So sicer manjše pomanjkljivosti, tudi splošni vtis je malce slabši kot pri kakem iPhonu ali HTCjevem Desiru. A te pomanjkljivosti so pravzaprav skoraj neopazne ob največji: Dellov Streak namreč velja kar 699 evrov. Več torej kot osnovni iPad z vgrajenim vmesnikom 3G. Nekako je cena primerljiva z najdražjimi telefoni, če ti ne bi bili subvencionirani s strani mobilnih operaterjev. Če bi kateri od naših operaterjev začel prodajati opisano napravo po nižji ceni, bi bila lahko dobra izbira, tako pa se nam zdi odločno predraga.

Dell Streak

Pametni telefon.

Izdeluje: Dell, www.dell.com.

Prodaja: FMC, www.fmc.si.

Cena: 699 EUR.

Za: Velik zaslon, ogromna izbira programov na Android Market.

Proti: Cena, občasno slaba odzivnost, prilagojenost delu v vodoravni orientaciji, tipkovnica s številskim delom.