Tehnologija kot bananin olupek

Verjetno ste že slišali vic o blondinki in bananinem olupku – brž ko ga zagleda, pomisli, šment, spet bom padla. Če v tem vicu blondinko zamenjamo z banko, vlogo bananinega olupka kaj hitro prevzame tehnologija.

V bančnem svetu bananinih olupkov ne manjka. Banke same priznavajo, da jih najbolj skrbijo makroekonomski dejavniki, regulativa, kriminaliteta in tehnologija. Vsaj zadnje dvoje je povezano. V bankah, posebej tistih, ki se niso rodile v tem desetletju, bomo našli cel kup starih sistemov in aplikacij, ki še vedno »živijo«. Ti informatikom v bankah povzročajo kup preglavic ob uvajanju sprememb, kar je bilo zgovorno vidno ob uvajanju spletnega bančništva in nato še ob uvajanju mobilnega bančništva. Izziv je bil toliko večji v bankah, ki so se soočile z različnimi združitvami in prevzemi, a prej niso bile na niti približno podobnem skupnem tehnološkem imenovalcu. Tam so se informatiki res lahko na lastne oči prepričali, kako močno dejansko držijo ta stara sidra. Še danes ima večina projektov IT v bankah, ki merijo na gradnjo varnejših in bolj prilagodljivih okolij IT, velikanske težave s tehnološkimi »ostanki« iz nekih drugih časov. Kaj šele, da bi se ukvarjali z dejanskimi inovacijami, ki bi po vzoru fintech podjetij zagotovile kar najboljšo uporabniško izkušnjo strankam. Scenarija, da bi stare sisteme preprosto ugasnile in se naslednji trenutek lotile dela na povsem novi platformi, v bančni praksi uveljavljenih bank ni. To si lahko privoščijo le nove, povsem digitalne banke, ki so posledično v znatni prednosti.

Tudi kibernetski kriminal bankam naganja strah v kosti. Če banke kaj razumejo, je to denar. In bolečina ob njegovi izgubi je za banke prav tolikšna, kolikor boli izguba ugleda (in posla). Banke so ranljive, odkar so se odprle navzven – v splet in z vtičniki API drugim ponudnikom storitev še toliko bolj. V zadrego jih lahko spravi že nadobudni oportunistični heker, organizirani kiberkriminalci in skupine hekerjev, ki delujejo po vzoru taktik industrijskega vohunjenja, pa jih lahko dobesedno spravijo na kolena. Pa jih tako kot pameten parazit raje puščajo pri življenju in jim počasi pijejo kri (beri: denar). Dobrega gostitelja vendarle ne gre kar tako pogubiti, sploh takega, ki naj bi razumel upravljanje tveganja. A o teh težavah banke ne(rade) govorijo, saj to vodi k izgubi zaupanja strank, to pa k izgubi posla. Je mar informacijska varnost bank zgolj tehnološko vprašanje? Zagotovo ne, zgolj s tehnologijo, pa naj se ta zdi še tako vsemogočna, se bodo banke težko (u)branile vseh napadov.

Danes res ni enostavno biti banka. Tiste banke, ki vidijo malo dlje, bodo morebiti opazile naslednji velik bananin olupek. Ali dva. Amazon, Apple, Google, Facebook in drugi internetni in tehnološki velikani že imajo več strank kot največje banke. Zanje je postavitev lastnih plačilnih in procesnih ekosistemov logičen in predvsem dobičkonosen korak. Potem so tu še digitalni izzivalci, fintech podjetja, ki prav tako stavijo na najsodobnejše tehnologije (blockchain, kriptovalute, internet stvari itd.). Za ta podjetja tehnologija ni bananin olupek, temveč sredstvo za ustvarjanje konkurenčne prednosti in novačenje komitentov bank.

Področje bančništva se ta hip spreminja pred našimi očmi. V naslednjih letih bo panoga doživela še več takih »Uber« trenutkov, a eno je jasno: reši jo lahko samo inoviranje, starim sistemom, rešitvam in poslovnim modelom je preprosto odklenkalo.