Tehnologija za zdravje

Moč informacijske tehnologije je vidna tudi v zdravstvu. Čeprav gre za panogo, ki zahteva visoko usposobljene posameznike z dolgoletnim študijem, je zelo zahtevna tudi z vidika IKT-infrastrukture in orodij.

Vloga IKT v zdravstvu vključuje uporabo tehnologije za zbiranje, shranjevanje, obdelavo in distribucijo podatkov, povezanih z bolniki, boleznimi, zdravniki in zdravili. Končni cilj informacijsko-telekomunikacijske tehnologije v zdravstvu je izboljšati splošno zdravje prebivalstva z izboljšanjem kakovosti oskrbe, ki jo prejmejo bolniki. Informacijska tehnologija postaja nujna pri zagotavljanju natančnejših, uporabnejših in dostopnejših informacij, povezanih z zdravjem bolnikov. Prav tako lahko bolje podpira skupno odločanje o zdravljenju med bolniki in zdravstvenimi delavci – na tovrstnem »posvetu« lahko sodeluje tudi umetna inteligenca, ki po zaslugi bogatih zbirk podatkov o marsikateri bolezni in postopku zdravljenja ve več, kot katerikoli zdravnik sam. To pa omogoča hitrejše in bolj informirane odločitve v zvezi s tveganji, povezanimi z zdravjem.

Manj napak, manj smrti

Vloga informacijske tehnologije v zdravstvu dokazano znatno izboljša kakovost oskrbe, ki jo prejmejo bolniki. Portal Health Affairs (healthaffairs.org) je poročal, da so klinične napake v zdravstvu zgolj v ZDA vsako leto vzrok za približno 44.000 smrtnih primerov. Številka vključuje tudi napake, zaradi katerih bolnikom ni zagotovljeno zdravljenje, ki ga priporočajo njihovi zdravniki. S tehnološkimi sistemi v zdravstvu, vključno z elektronskimi zdravstvenimi kartotekami in računalniškimi naročili na zdravstvene posege ter tudi izdajo receptov za zdravila, lahko število nenamernih napak znatno zmanjšamo. A informacijska tehnologija v zdravstvu zna in zmore še veliko več. Bolnikom omogoči lažji dostop do navodil za zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo sami. Strojno učenje in umetna inteligenca lahko stalno preverjata podatke in osebje opozorita na morebitne napake pri obdelavi/vnosu. Vse našteto izboljša kakovost oskrbe in zmanjša število smrti.

Informatika v zdravstvu

Informatika v zdravstveni negi je relativno mlada oziroma nova zdravstvena disciplina. Združuje namreč zdravstveno nego z upravljanjem informacijske tehnologije z namenom zagotavljanja prilagojene oskrbe za posamezne bolnike. Čeprav so temelj zdravstveni informacijski sistemi in zdravstveni kartoni, pa se v zdravstvenih zavodih, predvsem bolnišnicah, vsak dan dokazujejo tudi posamezna orodja in storitve. Uporaba informacijske tehnologije medicinskim sestram omogoča prepoznavanje zdravstvenih napak in tudi skrajša čas, ki je potreben za dokumentiranje zdravstvene nege pacienta. Zdravstveno osebje lahko zato več časa posveti oskrbi, ki je tako učinkovitejša.

Drugi način, kako informacijska tehnologija izboljšuje kakovost zdravstvene oskrbe, je, da omogoča boljšo komunikacijo med zdravniki. Razširi sodelovanje med zdravstvenimi delavci, saj boljša oziroma natančnejša komunikacija, podprta s kakovostnimi slikami in videoposnetki ter z drugimi dokumenti, zmanjša število napak in nesporazumov.

Prednosti informacijske tehnologije v zdravstvu so očitne: natančnejši podatki oziroma bolj natančno in kakovostno zajeti podatki koristijo vsem – zdravnikom, negovalcem, lekarnarjem in seveda bolniku. Ta je deležen bolj prilagojene zdravstvene nege in oskrbe, digitalizacija v zdravstvu pa izboljša komunikacijo med izvajalci zdravstvenih storitev in bolniki. Zadnjim tudi poenostavi dostop do zdravstvene dokumentacije in olajša spremljanje/upravljanje rabe zdravil. Ker je zdravstvo delovno zelo intenzivna panoga, lahko informacijska tehnologija tudi pomaga pomenljivo znižati stroške poslovanja.

Droni v bolnišnicah!

Tehnologija brezpilotnih letalnikov je dosegla točko, ko se bo kmalu začela uporabljati v zdravstveni industriji. Nekateri zdravstveni zavodi na podeželju že uporabljajo drone za dostavo medicinskih pripomočkov, zdravil in cepiv na težje dostopne lokacije – znani so primeri, ko so bili ti letalniki uporabljeni tudi za prevoz organov za presaditev.

Zdravniki so ugotovili, da jim lahko droni celo pomagajo natančneje diagnosticirati bolezni. Nekatere bolnišnice zato že uporabljajo tehnologijo dronov kot del svojih vsakodnevnih delovnih postopkov, saj so ti tako varnejši, priročnejši in cenejši. Obvladajo tudi zahtevnejše naloge, kot je pregledovanje tumorjev. Z droni, opremljenimi z infrardečimi kamerami, lahko zdravniki pri pacientih iščejo tumorje, ne da bi opravili invazivne postopke ali pacienta izpostavili škodljivemu sevanju. V pomoč so tudi pri izvajanju 3D-biopsij, kadar zdravniki želijo preveriti, ali so v tumorju ali cisti prisotne rakave celice.

Snemanje iz zraka lahko postreže s koristnimi informacijami med operacijami. Zdravniki med operacijami uporabljajo posnetke iz zraka, kjer lahko vidijo, kako so organi povezani med seboj, in se prepričajo, da ni območij, ki bi pozneje med okrevanjem lahko postala problematična. Tovrstni posnetki se uporabljajo tudi za sledenje pretoku krvi okoli organov in tumorjev.

Umetna inteligenca v bolnišnicah

Bolnišnice se pri uvajanju novih načinov zdravljenja, postopkov in tehnologij pogosto znajdejo v primežu med preizkušenimi metodami in ugotovitvami novih raziskav ter študij. Vstop v (za bolnišnice) neznane vode naprednih tehnologij in inovativnih tehnik je lahko vznemirljiv, vendar se lahko bolnišničnim sistemom in bolnikom obrestuje z boljšo izkušnjo, kakovostjo in izidi zdravljenja. Umetna inteligenca je vsekakor med novimi tehnologijami, ki se vse bolj uporabljajo v zdravstveni industriji, zlasti pri raziskavah in razvoju novih zdravil. Z uvedbo orodij umetne inteligence v bolnišnice je podobno kot v podjetjih mogoče racionalizirati in pospešiti procese na skoraj vseh oddelkih, kar izvajalcem oskrbe omogoča prehod od reaktivne oskrbe na proaktivno za doseganje boljših rezultatov.

Administrativna opravila so v trenutnem zdravstvenem sistemu zelo razširjena, napake pri papirnem delu pa lahko povzročijo upočasnitve, frustracije in celo napake, ki lahko bolnike stanejo življenje. Če nas danes Alexa, Siri in Googlov Asistent razumejo, ko jim govorimo stvari, zakaj ne bi umetne inteligence in tehnologije prepoznavanja vzorcev človeškega jezika vpregli tudi na področje priprave zapiskov in dokumentacije v zdravstvu? Še več, orodja za dokumentiranje z umetno inteligenco lahko odkrijejo tudi vzorce v kliničnih zapiskih in združujejo podatke z uporabo metodologije, ki izboljša izide zdravljenja bolnikov. Po analizah revije Forbes bi lahko zgolj avtomatizacija administrativnih postopkov zdravstveni industriji letno prihranila kar 18 milijard dolarjev!

In ker so čas ter informacije najdragocenejši viri v bolnišnici, pogosto eden na račun drugega, se umetna inteligenca zdi idealna partnerica zdravstvenega osebja. Danes smo v bolnišnicah namreč priče dvema vrstama težav – prehitro ukrepanje/zdravljenje s premalo podatki za informirane odločitve ali pa čakanje na boljše podatke/informacije, medtem ko se zdravstveno stanje bolnika močno poslabša. Analizo velikih količin podatkov velja pustiti strojnemu učenju, da lahko tehnologija proaktivno odkriva in diagnosticira stanja, še preden se razvijejo simptomi. Pri redkih ali zelo zapletenih zdravstvenih razmerah lahko ta pristop, ki temelji na podatkih, pomaga hitreje začeti zdravljenje bolnikov, preden se njihovo stanje poslabša. Algoritmi globokega učenja danes že zelo uspešno odkrivajo metastaze številnih rakastih obolenj.

Spremljanje bolnikov na daljavo

Nosljive naprave, računalništvo v oblaku in sodobni zdravstveni sistemi bodo poskrbeli tudi za daljinsko spremljanje pacientov na daljavo. Tudi tega poganja umetna inteligenca, ki zbira rutinske vitalne podatke 24 ur na dan, sedem dni v tednu, ne da bi bilo treba povečati število medicinskih sester ali zaposlenih v nadzornih centrih. V primerjavi z ročnim obhodom v zdravstvenem zavodu je bolnik lahko v domačem okolju, vitalne meritve pa na daljavo prek najrazličnejših senzorjev – mimogrede, večino teh premorejo že pametne ure – beleži umetna inteligenca.

Tehnologija omogoča tudi vedno več drugih zdravstvenih storitev na daljavo. Pacienti vse pogosteje sodelujejo z izvajalci zdravstvenih storitev digitalno prek aplikacij, spletnih portalov in videostoritev telezdravja, še preden se odpravijo na urgenco ali v bolnišnico. Na začetku t. i. bolnikove poti lahko orodja umetne inteligence, kot so pregledovalniki simptomov in zdravstveni dnevniki, zagotovijo podrobno zdravstveno anamnezo in tako pospešijo diagnosticiranje, zdravljenje in okrevanje.

IKT-tehnologije so vsekakor prihodnost zdravstvenega varstva. Uporaba digitalnih orodij, umetne inteligence in njihova integracija v bolnišnične sisteme so temelj, s katerim bi lahko dosegli kakovostne izide zdravljenja, zagotovili večjo učinkovitost zdravstvenih ustanov in predvsem prešli na proaktivno zagotavljanje zdravstvene oskrbe za zaščito človeških življenj.