Tehnološki velikani in sporne podnebne izjave

Amazon je pred kratkim razglasil, da je celih sedem let pred skrajnim datumom zakupil dovolj čiste elektrike za pokrivanje potreb vseh pisarn, podatkovnih središč, trgovin s hrano in skladišč, ki jih upravlja po vsem svetu. To novico je objavil kmalu po Googlovem priznanju, da je ob povečanju potreb po energiji zaradi delovanja umetnointeligenčnih sistemov njihov izpust lani poskočil za 13 odstotkov in da mora zato preklicati trditve, da je že dosegel ogljično nevtralnost.

James Temple, MIT Technology Review

Če ne znate brati med vrsticami, bi verjetno verjeli, da je Google na tem področju opešal, medtem ko Amazon pridobiva prednost v tekmi za zmanjševanje onesnaževanja. Vendar imata obe družbi svoje pomanjkljivosti, le da Googlov pristop k zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov po novem upravičeno velja za smotrnejšega. Kajti vse več strokovnjakov se strinja, da je pomembnejše, kako družba doseže podnebno nevtralnost, kot kdaj. Po novem je treba gledati širše od modela za neto ničlo pri podnebnih ukrepih nekega podjetja, in sicer bi se morali osredotočiti tudi na širše podnebne vplive, ne samo na izničenje vsake svoje tone pridelanega ogljikovega dioksida.

Za lažje razumevanje razlogov si najprej oglejmo vrline in šibkosti pristopov obeh omenjenih velikanov.

Sprevržene pobude

Ključna težava je, da se zaradi stroškov in zahtevnosti načrtov za ničelne izpuste, po katerih morajo podjetja zmanjšati oziroma izničiti vsako tono onesnaževanja v vsej svoji dobavni verigi, lahko porajajo sprevržene pobude. Odgovorni za trajnostno poslovanje podjetja se pogosto odločijo za najhitrejši in najcenejši način čiščenja na papirju, namesto da bi poiskali najzanesljivejše metode za dejansko in trajno zmanjšanje izpusta.

Tako kupujejo poceni ogljikove certifikate, s katerimi izravnajo onesnaževanje svojih lastnih obratov in obratov svojih dobaviteljev, namesto da bi se lotili zahtevnejših ukrepov za zmanjševanje izpusta pri viru. Ti lahko vključujejo plačevanje tretjim podjetjem, da sadijo drevesa, obnovijo obalne ekosisteme in izboljšujejo kmetijske metode tako, da se zmanjša izpuste in odvzema ogljikov dioksid iz ozračja. A težava pri tem je, da številne raziskave in preiskovalni članki pogosto pretiravajo z oceno o dobrodejnosti teh ukrepov za okolje. Včasih celo močno pretiravajo.

Cilji ogljične nevtralnosti podjetja lahko tudi prisilijo, da kupujejo tako imenovane certifikate obnovljive energije (REC), ki navidezno podpirajo večjo proizvodnjo obnovljive električne energije, vendar vzbujajo podobne pomisleke o pretiravanju pri koristih.

Kar 78 odstotkov energije, ki jo Amazon porabi v Združenih državah Amerike, izvira iz konvencionalnih virov. Pri svojih trditvah o doseganju zelenih ciljev se torej poslužuje ustvarjalnega računovodstva.

Sistem certifikatov ima tudi dobre plate. Podjetja pogosto ne morejo neposredno kupiti čiste električne energije za delovanje svojih obratov, saj se ponudniki pri zagotavljanju energije opirajo na mešanico virov od zemeljskega plina in premoga do sončne, vetrne in druge energije. A če podjetja prispevajo denar, ki investitorje spodbudi k novim obnovljivim projektom, in izrazijo potrebe po večji dobavi čiste energije, s čimer spodbudijo njeno proizvodnjo, potem lahko trdijo, da to izniči njihovo onesnaževanje zaradi porabe električne energije.

Strokovnjaki pa so vse manj prepričani o pomenu certifikatov v trenutnem sistemu.

Trditev, da brez dodatne podpore podjetij ne bi bilo naložb v čisto energijo, se zdi vse manj prepričljiva, saj bi ponudniki zlahka sami, brez zunanje podpore, konkurirali na trgu, mi je pojasnila Emily Grubeert, gostujoča predavateljica na univerzi Notre Dame. In če nakup teh certifikatov ne pripomore k spremembam, ki pomenijo manj izpusta v ozračje, to ne more nevtralizirati onesnaževanja v nekem podjetju.

Ustvarjalno računovodstvo

Amazon se trenutno opira tako na ogljične certifikate kot na certifikate za obnovljivo energijo. V svojem trajnostnem poročilu navaja, da je dosegel cilje o čisti elektriki in zmanjšal izpust zaradi večje energetske učinkovitosti. Kupoval je več brezogljične elektrike, v svoje obrate uvaja obnovljive sisteme in podpira takšne projekte po vsem svetu. To je delno dosegel s kupovanjem dodatnih okoljskih certifikatov in sorodnih proizvodov, s čimer je izrazil podporo obnovljivi energiji v omrežjih, iz katerih jo dobiva, v skladu s pričakovanim napredkom pri pogodbenih projektih.

A če podjetje plačuje za čisto energijo, ne da bi jo tudi neposredno porabljalo, naj bo prek certifikatov ali pogodb za nabavo še pred gradnjo novih zmogljivosti, se pojavi dodatna težava: zgolj plačevanje za obnovljivo elektriko nekoč in nekje ni enako nabavi potrebne elektrike na točno določenem kraju ob točno določenem času. Kot verjetno veste, sonce zvečer neha sijati in veter včasih ne piha, medtem ko Amazonovi delavci in obrati delajo po vsem svetu in 24 ur na dan.

Dodatno plačilo operaterju sončne elektrarne, da bi proizvajal elektriko, ki jo sredi dneva že tako in tako pridobiva, ne prispeva veliko k zmanjševanju izpusta iz Amazonovih prostorov ali središča s strežniki, ki se sicer ponoči napaja z elektriko iz oddaljene plinske elektrarne.

»Na terenu podatkovna središča dejansko povečujejo povpraševanje po fosilnih gorivih,« je zapisano v poročilu skupine delavcev, ki deluje pod imenom Amazonovi uslužbenci za podnebno pravičnost, in podjetje sili k odločnejšim ukrepom proti podnebnim spremembam.

Predstavniki skupine so povedali, da pomemben delež Amazonovih certifikatov za obnovljivo energijo ne poganja novih projektov. Poudarili so tudi, da se s temi vplačili in projekti pogosto ne pridobiva elektrika tam in takrat, ko jo Amazon porablja.

Po oceni skupine kar 78 odstotkov energije, ki jo Amazon porabi v Združenih državah Amerike, izvira iz konvencionalnih virov, zato podjetju očita, da se pri svojih trditvah o doseganju zelenih ciljev poslužuje ustvarjalnega računovodstva.

V bran Amazonu je treba dodati, da v obnovljive vire vlaga milijarde dolarjev, v svojo floto vključuje električna dostavna vozila in si iskreno prizadeva za zmanjšanje odpadkov ter izpusta. Poleg tega lobira pri ameriških zakonodajalcih, da bi olajšali pot do dovoljenj za prenos električne energije, financira zanesljivejše metode odstranjevanja ogljika in si prizadeva za večjo pestrost svojih virov električne energije. Podjetje vztrajno ponavlja, da skrbno izbira metode za izničevanje izpustov in vlaga le v dodatne, merljive, oprijemljive, stalne in družbeno koristne projekte.

»Amazon se je osredotočil na čistejše in zanesljivejše omrežje za vse,« je podjetje odgovorilo na vprašanja MIT Technology Review. »Pristop s poudarkom na izpustu je najhitrejši, najgospodarnejši in najlažje merljivi način, kako preskrbo podjetij izkoristiti za hitrejše razogličenje svetovnih električnih omrežij. To vključuje tudi obnovljive vire na območjih in v državah, ki so še vedno močno odvisne od fosilnih goriv, kjer imajo ravno energijski projekti lahko največji vpliv na zmanjševanje ogljika.«

Tudi Googlu lahko zadnja leta očitamo nepreverjene podnebne trditve. Sooča se z vse večjimi izzivi, saj zaradi sistemov umetne inteligence povečuje porabo energije.

Podjetje je uvedlo pristop, po katerem zmanjšanje izpusta zaradi svojih naložb v obnovljive vire vsaj dosega, če ne presega izpust, ki ga še vedno ima.

A v nedavni raziskavi pod vodstvom raziskovalcev z univerze Princeton ugotavljajo, da ta povezava le obrobno vpliva na dolgoročni izpust električnega sistema, saj kvečjemu izjemoma pripomore k izgradnji ustreznih objektov in pridobivanju čiste energije tam, kjer se to ne bi zgodilo brez teh finančnih spodbud.

»V bistvu je to le sistem uravnavanja,« meni Wilson Ricks, avtor raziskave in raziskovalec energetskih sistemov na Princetonu. V mislih ni imel le Amazona. Kot so izpostavili v raziskavi, se na ta model opirajo tudi v družbah Meta, Salesforce in General Motors.

Če podjetje trdi, da dejansko obratuje le na čisto elektriko, pri čemer tega ne počne neposredno in v celoti, ni več pod pritiskom, da to namero tudi popolnoma uresniči, kar je še eden od dejavnikov, ki zavirajo zmanjševanje škodljivih izpustov.

Distanciranje od trditev o ogljični nevtralnosti

Tudi Googlu lahko zadnja leta očitamo nepreverjene podnebne trditve. Sooča se z vse večjimi izzivi, saj zaradi sistemov umetne inteligence povečuje porabo energije.

Iskanje učinkovitih rešitev mu povzroča preglavice, a zdaj menda končno sprejema ukrepe, ki bodo opazno vplivali na porabo, piše v njegovem poročilu o trajnosti.

V Googlu trdijo, da ne kupujejo več ogljikovih certifikatov, ki zgolj zbujajo videz preprečevanje izpusta. Tako se je distanciral od trditev, da je že pred leti dosegel ogljično nevtralnost.

»Ne nabavljamo več certifikatov za izogibanje ogljiku, da bi tako izravnali letne izpuste,« je podjetje odgovorilo na poizvedovanje MIT Technology Reviewa. »Namesto tega se osredotočamo na pospeševanje vrste ogljičnih rešitev in partnerstev, da bomo dosegli cilj, to je neto ničlo, hkrati pa pomagali razvijati obsežnejše rešitve za omejevanje podnebnih sprememb.«

To vključuje tudi financiranje razvoja dražjih, a morda zanesljivejših metod za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja z ustreznimi napravami in drugimi postopki. Google je obljubil 200 milijonov dolarjev finančne podpore pobudi Frontier, v okviru katere bodo izplačevali predujme zagonskim podjetjem za milijardo ton ogljikovega dioksida, ki ga bodo v prihodnosti odstranila iz ozračja in shranila.

Te zaveze Googlu resda ne nudijo podlage za trkanje po prsih zaradi trenutnih izpustov in nekateri pristopi, ki jih financira in so še na zgodnji stopnji razvoja, morda niti ne bodo delovali, a upati je, da bodo takšne naložbe pripomogle k razmahu panoge za odstranjevanje ogljika, ki bo po nekaterih raziskavah nujna za brzdanje segrevanja ozračja v prihodnjih desetletjih.

Čista energija 24 ur na dan

Poleg tega si Google zdaj že nekaj let prizadeva kupovati oziroma podpirati pridobivanje čiste energije na območjih, kjer posluje, in v vseh delih dneva, ko porablja elektriko. Temu pristopu pravijo brezogljična energija 24 ur na dan.

Na tak način naj bi spodbudili hitrejši razvoj tega, kar vse akutneje potrebujejo upravljavci omrežij: oblike brezogljične energije, ki je na voljo ves dan in bodo pokrivale potrebe podjetij vsako uro dneva. Mednje sodijo geotermalne elektrarne, jedrski reaktorji, hidroelektrarne in še nekaj drugih.

Zavezo o brezogljični energiji 24 ur na dan, 7 dni v tednu, po kateri naj bi se nabava čiste energije vsako uro prilagodila dejanski porabi, je podpisalo že več kot 150 organizacij in držav. Med podjetji so pristopili Google, Microsoft, SAP in Rivian.

Princetonska raziskava poudarja, da je prilaganje po urah dražje od drugih pristopov, vendar ocenjuje, da bo pripomoglo k pomembnemu zmanjšanju ogljičnega izpusta na ravni sistema, hkrati pa okrepilo napredno pridobivanje čiste energije in razvijanje tehnologije za dolgotrajno shranjevanje, kar sicer za trg ni zanimivo.

V Googlovem primeru je zaveza k urnemu prilagajanju porabe povzročila, da je podjetje podprlo več obnovljivih projektov na območjih, kjer posluje, in vložilo v več projektov za shranjevanje energije. Podpisalo je tudi sporazume z elektrarnami, ki lahko 24 ur na dan zagotavljajo brezogljično elektriko – mednje sodi tudi več dogovorov z geotermalnim zagonskim podjetjem Fervo Energy.

Podjetje je izjavilo, da je njegov cilj neto ničelni izpust v vsej dobavni verigi do leta 2030, tako da bo našlo čiste vire v vseh omrežjih, na katera so priključeni njegovi obrati.

Požrešna umetna inteligenca

Pa smo spet pri vse bolj pereči težavi zaradi potratne umetne inteligence.

Jonathan Koomey, neodvisni raziskovalec, ki preučuje energetske potrebe v računalništvu, trdi, da se pretirava pri povečevanju porabe zaradi umetne inteligence. Izpostavlja, da ta predstavlja le manjši delež celotne porabe informacijske tehnologije, ki h globalnemu izpustu prispeva okrog 1,4 odstotka.

A podjetja z velikimi podatkovnimi središči, kakršna so tudi Googlova, Amazonova in druga, bodo morala poskrbeti za velike spremembe, da bodo obvladovala naraščanje porabe zaradi umetne inteligence, hkrati pa se držala urnika podnebnih ciljev.

Izboljšati bodo morala splošno energetsko učinkovitost, nabavljati več čiste elektrike in kot pomembni delodajalci pritiskati na javna podjetja, naj povečajo pridobivanje brezogljične energije na območjih, kjer poslujejo. Najbolj pa morajo biti osredotočena na neposredno obremenjevanje podnebja, je poudaril ter dodal, naj ne mešetarijo z raznimi certifikati in izničevalnimi metodami.

»Zmanjšajte izpust, to je to,« je strnil Koomey. »Potrebujemo dejansko, otipljivo in konkretno zmanjšanje emisij, ne trgovanja s certifikati, ki imajo v najboljšem primeru dvomljiv učinek.«

Zgolj plačevanje za obnovljivo elektriko nekoč in nekje ni enako nabavi potrebne elektrike na točno določenem kraju ob točno določenem času. Kot verjetno veste, sonce zvečer neha sijati in veter včasih ne piha, medtem ko Amazonovi delavci in obrati delajo po vsem svetu in 24 ur na dan.

Google pravi, da je pri ogljičnem odtisu umetne inteligence že dosegel napredek, in poudarja, da ravno z njeno pomočjo išče metode za zmanjševanje podnebnega onesnaževanja vseh svojih sektorjev. Sem sodita tudi projekt Tapestry v eksperimentalnem laboratoriju X, da bi vzpostavili učinkovitejša in zanesljivejša omrežja, ter sodelovanje pri iskanju letalskih poti, ki ustvarjajo manj cirusov, oblakov, v katere se ujame toplota.

»Umetna inteligenca obeta, da bo podžgala ukrepanje na področju podnebja,« je Google zapisal v svojem poročilu.

Model prispevkov

Ob tako drugačnih pristopih Googla in Amazona ne gre drugače, kot da se spomnimo nazorne hipoteze, ki jo je ekipa raziskovalcev trga z ogljikom januarja opisala v strokovni razpravi. Opozorila je, da bi eno podjetje lahko opravilo težko, drago delo in neposredno izbrisalo skoraj vsako tono svojega izpusta, medtem ko bi drugo preprosto plačevalo za poceni metode za izničenje izpusta. V tem primeru bi prvo podjetje naredilo veliko več dobrega, a bi le drugo lahko trdilo, da je doseglo svoj cilj o neto ničelnem izpustu.

Glede na te izzive in sprevržene pobude, ki podjetja napeljujejo k poceni rešitvam, so avtorji začeli podpirati drugačen pristop, znan pod imenom model prispevkov.

Tako kot Koomey in drugi tudi ti raziskovalci poudarjajo, da bi podjetja večino denarja in prizadevanj morala usmeriti v neposredno zmanjševanje izpusta, kolikor je to le mogoče. A dodajajo, da bi morala uvesti nove metode za ravnanje z ostanki (ki so posledica onesnaževanja zunaj njihovih obratov ali ker še ni cenovno dostopne alternative za popolno preprečitev izpustov).

Namesto da podjetje poskuša izničiti vsako tono izpustov posebej, bi lahko delež prihodkov ali realno protivrednost tone ogljika vložilo v prizadevanja za čim večje koristi za podnebje, kar jih lahko financiramo z denarjem, meni Libby Blanchard, raziskovalka na univerzi v Cambridgeu (soavtorica razprave o modelu prispevkov z Barbaro Haya s kalifornijske univerze v Berkeleyju in Billom Andereggom z univerze v Utahu.)

Lahko bi financiralo skrbno vodene projekte pogozdovanja, ki pomagajo prestrezati ogljikov dioksid, ščitijo biotsko pestrost, izboljšujejo zrak in kakovost vode. Ali pa bi podpirali raziskave in razvoj tehnologij, ki jih še vedno potrebujemo za upočasnitev globalnega segrevanja, ter prehod na njihovo uporabo v velikem obsegu, kar očitno Google že počne. Lahko bi tudi lobirali za strožje podnebne zakone, saj le malo dejavnikov pripomore k tako hitrim spremembah, kot to lahko doseže uradna politika.

Ključna razlika pa je, da podjetje ne bo moglo trditi, da s temi ukrepi izniči vsako tono preostalega izpusta – temveč le, da je sprejelo oprijemljive, odgovorne ukrepe za večji prispevek k reševanju težav zaradi podnebnih sprememb.

Upati je, da se bodo s takšnim pristopom podjetja lažje osredotočila na kakovost projektov, ki jih financirajo, namesto na količino poceni odpustkov, ki jih lahko kupijo, je še poudarila Blanchardova.

Podjetja bi tako začela tekmovati, katero bo prej doseglo prvo mesto namesto zadnjega, je še dodala.

Tako kot pri vseh pristopih, ki jih predstavijo komercialnim podjetjem, katerih največja motivacija je dobiček in zato zaposlujejo kup prebrisanih računovodij ter odvetnikov, se bodo prav gotovo našli tudi načini za zlorabo te metode, če ne bo poskrbljeno tudi za primerne varovalke in nadzor.

In veliko podjetij se bo upiralo uvajanju novih metod, saj zaradi njih ne bodo več mogla trditi, da imajo neto ničelne izpuste, kar se je pri podnebnih ukrepih v podjetjih močno razmahnilo in postalo pravzaprav standard.

Blanchardova zato pravi, da se na dlani ponuja le en način, kako jih odvrniti od tega: »Druga pot pomeni veliko manjšo nevarnost, da bi jih kdo tožil ali obtožil zelenega zavajanja.«

Copyright 2024 Technology Review, Idistribucija Tribune content agency.