Tehnološko gnana bančna preobrazba

Banke ne sedijo križem rok. Dobile so tehnološko izjemno sposobne tekmece, zato je prav, da so tudi same zavihale svoje tehnološke rokave.

Kdaj ste bili nazadnje v banki? Kaj se dogaja na področju bančništva? Mar banke še potrebujemo ali pa se bo vse, kar je povezano s finančnimi transakcijami, preselilo v ikone in aplikacije na naših mobilnih napravah? Pojdimo lepo po vrsti. Banke se še kako zavedajo resnosti tehnološke revolucije, saj jim ta grozi, da ne bodo več relevantne. Odgovarjajo z najboljšim mogočim orožjem – s tehnologijo. Družba Cornerstone je v svojem poročilu za tehnološko bančno krajino za leto 2021 izpostavila več ključnih tehnoloških področij. Oglejmo si jih.

Digitalno odpiranje računov

To, da lahko potrošniki na daljavo, prek digitalnih kanalov – interneta, če želite – odpremo nov tekoči račun, je končno postalo uveljavljena praksa. Pa čeprav po zaslugi epidemije zahrbtnega virusa. Medtem ko so to možnost že več let ponujale zgolj digitalne banke, zdaj postaja splošna praksa. Drži, osebni dokument lahko bančnemu uslužbencu pokažemo tudi prek kamere, nobene dodane vrednosti ni v tem, da ga ta drži v roki in postavi na kopirni stroj, s katerim izdela analogno kopijo. Da, prav takšno, ki jo verjetno nekje v zaledju potem v duhu sodobnega časa digitalizirajo.

Pandemija covida 19 je pomagala razbiti nekaj bančnih mitov. Predvsem tega, da je zidana bančna poslovalnica alfa in omega v bančnem poslu. Seveda ni, kar digitalno zavedni tekmeci dokazujejo iz leta v leto.

Digitalno odpiranje računov, torej. Skoraj polovica (44 odstotkov) ameriških bank je po poročilu družbe Cornerstone navedla, da bo letos uvedla nov sistem za odpiranje potrošniških računov na daljavo oziroma po digitalnih poteh ali nadomestila obstoječega. Analitiki sicer menijo, da vse banke tega cilja še ne bodo dosegle, a digitalno odpiranje računov naj bi postalo resničnost vsaj v vsaki tretji banki (v ZDA).

Programabilni vtičniki API

Vmesniki za programiranje aplikacij (t. i. API) so na bančni tehnološki lestvici prioritet letos močno poskočili, pristali so kar na drugem mestu. Skladno z uredbo PSD2, ki uresničuje odprto bančništvo, morajo namreč banke najti načine, kako podatke računov svojih komitentov posredovati tretjim osebam (beri: organizacijam), ki jih je komitent pooblastil za dostop do računa (in sredstev na njem).

Vtičniki API so način, kako to doseči čim manj boleče za banko. A tudi vtičniki API so vseh vrst in oblik, njihova odlika pa je, da uresničujejo hitrost, prilagodljivost in personalizacijo. Prav tako banke poznajo zasebne, javne in partnerske vtičnike – odvisno pač od namena, za katerega so bili razviti. Ker so bili bančni informatiki v preteklosti prej vzdrževalci (IT-okolja) kot razvijalci bančnih aplikacij, so številne banke ustvarjanje vtičnikov API zaupale specializiranim ponudnikom. Manjša napaka, ki so jo naredile številne banke, pa je ta, da so se pri razvoju teh vtičnikov osredotočile (pretežno) na stroške in hitrost delovanja, manj pa na druge dejavnike, kar odpira številne priložnosti tekmecem – predvsem fintech podjetjem, ki razumejo, da si uporabniki poleg nizkih cen storitev želimo predvsem enostavnosti, udobja in inovacij.

Video stiki

Pandemija je otežila (če ne celo onemogočila) neposredne interakcije komitentov z bančnim osebjem, kar je pospešilo načrte bank o uporabi orodij za video stike in sodelovanje na daljavo. Nekatere tradicionalne banke takšnih načrtov sploh niso imele in se z video tehnologijo soočajo šele letos. Statistika ugotavlja, da je video klic z bančnikom lani podpirala le petina ameriških bank. Letos naj bi bile številke precej višje.

To pa je hkrati pomemben signal za bančnike oziroma lastnike bank, saj morajo posredno priznati, da bančne poslovalnice morda le niso tako pomemben (ali celo vsemogočen) kanal, kot so mnogi dolgo menili. Nadaljnji obiski komitentov v bančni poslovalnici bodo bržkone imeli več opraviti z vidika socializacije (interakcije s človekom) kot pa dejansko potrebo po obisku bančne lokacije.

A banke bodo morale pospešeno rešiti novo težavo, ki jo prinašajo video stiki. Brez dobrih orodij za video sodelovanje potrošniki težko najdejo pravo osebo za pogovor in nato dejansko opravijo storitev, ki so jo želeli. Če bi se implementacija video stikov v posamezni banki izkazala za nepraktično, bo lahko sledila hitra selitev komitentov k tekmecem, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo.

Enostavna medosebna plačila

Plačila P2P zagotovo naraščajo med potrošniki, zato takšno enostavno funkcionalnost prenosa denarja med komitenti ene banke ali več zahtevajo tudi od finančnih institucij. Banke so zato začele prenavljati področje P2P-plačil, kar je lepo vidno tudi pri slovenskih bankah, ki že nudijo možnost enostavnih prenakazil denarja med stiki uporabnika pri isti banki ali znotraj istega procesnega sistema.

Na tem področju pa utegnejo banke prekositi globalni velikani, ki želijo enostavnost P2P-plačil prignati do popolnosti. Zelle in Venmo ustvarjata povsem nove vzorce na tem področju, tudi aplikacije Paypal, Apple Pay, Google Pay in podobne najdemo na vedno več telefonih. Raziskava družbe Cornerstone ugotavlja, da prek mobilnih aplikacij vsak teden P2P-plačila opravlja že 40 odstotkov uporabnikov, njihov delež pa bo v prihodnje še močno narasel.

Računalništvo v oblaku

Odstotek ameriških bank, ki so uvedle računalništvo v oblaku, se je leta 2020 znatno povečal, in sicer z 32 odstotkov konec leta 2019 na 40 odstotkov ob koncu leta 2020. Čeprav je zadržanost bank do računalništva v oblaku pričakovana in razumljiva, ne nazadnje ima večina bank lastne strežnike in diskovne sisteme, pa je večini jasno, da je računalništvo v oblaku s svojimi neomejenimi in povsem prilagodljivimi viri ter z odlično cenovno politiko vendarle neizogibna prihodnost bančnih digitalnih temeljev.

Ideja o tem, da bi banke delovale kot posrednice kriptovalut, vendarle ni tako zelo nora.

Izziv za ponudnike oblačnih storitev pa je, kako pridobiti banke na svojo stran, saj utegnejo biti odlične stranke. A tudi zahtevne. Zgolj s trditvami o hitrejšem nudenju rešitev in storitev ter o nižjih skupnih stroških lastništva jih še niso prepričali. Banke zanimajo oprijemljive strategije migracije bančnega okolja v oblak in realne napovedi vplivov na delovne procese in stroške.

Umetna inteligenca pod vprašajem

Nobenega dvoma ni, da bi umetna inteligenca lahko korenito izboljšala bančništvo, a mora biti zato pravilno implementirana. Klepetalni boti in robotska avtomatizacija procesov so že jasni koraki v pravo smer, algoritmi strojnega učenja pa bankam pomagajo tudi pri učinkovitem odkrivanju večjih tveganj in zlorab. Banke pri tem še najbolj skrbi dejstvo, da morajo te rešitve zanje praktično vedno razviti drugi, saj same nimajo niti podatkovnih znanstvenikov niti specialistov s področja umetne inteligence, marsikatera pa tudi ne premore dovolj kadrovskih in finančnih virov za eksperimentiranje in razvoj rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Sčasoma to morebiti sploh ne bo več težava, saj se bo umetna inteligenca asimilirala v nevidne gradnike bančnih aplikacij, zanje pa bodo banke najverjetneje plačevale mesečno ali letno licenčnino (in ta strošek poskušale prevaliti na komitente).

Kriptovalute in banke?!

Raziskava družbe Cornerstone je ugotovila, da približno 15 odstotkov Američanov poseduje neko obliko kriptovalut, kot je Bitcoin. A to je bilo pred tremi meseci. V tem času se je njihov delež zagotovo močno povečal, še bolj pa se bo, saj je že zdaj javno mnenje v ZDA tako, da bodo finančno manj obremenjeni in bolj pismeni posamezniki sredstva državne pomoči prelili tudi na področje trgovanja s kriptovalutami.

Kaj imajo s kriptovalutami banke? Za zdaj še nič, lahko pa bi to spremenile in poskrbele za povsem novo dimenzijo prihodkov. Predstavljajte si, da bi bila vaša spletna ali mobilna bančna aplikacija okno v svet kriptovalut in naložb tveganega kapitala. Saj poznate rek iz sveta kazinojev in iger na srečo – hiša nikoli ne izgubi.

Torej ideja o tem, da bi banke delovale kot posrednik kriptovalut, vendarle ni tako zelo nora. Pravzaprav se zdi ena tistih, ki so kot nalašč za t. i. fintech partnerstva, za katera banke pravijo, da jih tako zelo zanimajo, čeprav s fintech podjetji oprijemljivo (beri: da je že na voljo rešitev v praksi) sodeluje le peščica bank.

Digitalna bančna preobrazba

Da, tudi banke so v zadnjem desetletju prehodile dolgo pot. A zdi se, da jih najstrmejši del šele čaka, saj morajo z digitalno preobrazbo dokazati, da razumejo sodobnega človeka in njegove potrebe po finančni svobodi ter praktičnosti.