Tehnološko gnano šolstvo? Ne še ...

Kako pomembna je tehnologija v izobraževanju? Menda vedno bolj. Z njenim vključevanjem v obstoječe učne načrte lahko učitelji izkoristijo obogateno, interaktivno pa tudi spletno poučevanje ter učenje kot močno izobraževalno orodje.

Po podatkih Mednarodnega združenja za tehnologijo v izobraževanju (ISTE) so bila številna današnja delovna mesta, posebej tista, po katerih je veliko povpraševanje, ustvarjena v zadnjem desetletju. Tehnološki napredek spodbuja globalizacijo in digitalno preobrazbo, ki ne povzročata sprememb le na delovnih mestih, temveč tudi v izobraževanju. Učitelji lahko učencem pomagajo pridobiti potrebna znanja in spretnosti za uspeh na poklicnih področjih prihodnosti. V teoriji. V praksi pa skorajda ni podjetja, ki danes ne bi tarnalo nad tem, da šolski sistem ne oblikuje kadrov, kakršnih bi si želeli. In tako se za marsikaterega srednješolca in študenta po zaključku formalnega izobraževanja to začne znova – v podjetju. Bi šlo tudi drugače? Vsekakor. Je tehnologija pravi odgovor? Mogoče. Tehnologija je predvsem orodje, da iz vajenca postane mojster, pa mora poskrbeti stari in izkušeni mojster. Toda kaj, ko danes mladi precej bolje obvladajo sodobno tehnologijo kot marsikateri učitelj in profesor. Kaj storiti? Tehnološko opismenjevati bo treba tudi pedagoške delavce …

IT je več kot le računalniki

Informacijska tehnologija je po vsem svetu uveljavljen izobraževalni instrument, namenjen povečanju učinkovitosti in uspešnosti izobraževalnega sistema. Večina ob pojmu IT razmišlja o računalnikih – večinoma tistih v učilnicah. A IT v izobraževanju je še marsikaj drugega kot zgolj računalniki, kar smo spoznali v zadnjih nekaj letih, ko sta kot vodilni obliki izobraževanja prednjačila spletno učenje in usposabljanje na daljavo.

Vloga informacijske tehnologije je sicer že prej dokazano povečala dostop do izobraževanja in dala priložnost ljudem, ki jih zanima študij za pridobitev kvalifikacije ali nove poklicne priložnosti. Informacijska tehnologija je imela pomembno vlogo v izobraževanju. Večina šol in fakultet svoja učna gradiva za učence in študente že objavlja na spletu, tako da lahko študenti do njih dostopajo tudi zunaj rednih predavanj in vaj. Vsakdo, ki ima računalnik, se bo torej lahko učil ali študiral za pridobitev želene izobrazbe (pustimo vlogo šolnin ta hip ob strani). Kdor je željan znanja, mu niti ni treba obiskati spletnih dveri šol in fakultet, že osnovna radovednost v kombinaciji z iskalniki na internetu mu močno olajša raziskovanje in zagotavlja malodane vse informacije na hiter način. A formalna izobrazba je pomembna, zato tudi obstajajo šole in fakultete, spričevala in diplome.

Oglejmo si še druge IT-temelje sodobnega izobraževanja.

Dostop do učnih gradiv in stalno učenje

Kot že rečeno, se na internetu najde ogromno učnega gradiva, do katerega lahko učenec ali študent dostopa in ga uporablja za dopolnitev tistega, kar je predvideno v okviru programa, ki se vrši v učilnici/predavalnici. Na svetovnem spletu so na voljo e-knjige, priročniki z vajami, primeri izpitov in preizkusov znanj ter celo zapiski, torej številni pripomočki, ki jih lahko učeči se izkoristijo za izboljšanje svojega znanja.

Pandemija je prav tako dokazala, da v sodobnem svetu za učenje ni nujno, da je učenec v učilnici. Uporaba informacijske tehnologije v izobraževanju je učencem omogočila, da se lahko nenehno učijo, ne glede na to, kje so. Učitelji in profesorji lahko učencem in študentom pošljejo naloge, ti pa jih lahko izpolnijo in oddajo, tudi če fizično ne stopijo v učilnico. Tako se učenje oziroma izobraževanje nikoli ne ustavi. Učenci se lahko učijo tudi, ko so doma. Poučevanje, učenje in opravljanje izpitov na daljavo so močno povečali učinkovitost v izobraževalnem sektorju. Kaj pa kakovost usvojenega znanja? O tej bomo lahko sodili šele čez nekaj let, ko bodo na voljo podatki za generacije učencev, ki so se po pandemiji vrnile v šolske klopi. Takrat bomo lahko primerjali podatke o uspehu in usvojenem znanju skozi daljše obdobje – vsaj od tri do pet let, saj je posamezno »koronsko« leto lahko »anomalija«.

Kaj pa večpredstavnostne vsebine?

V času, ko je pisec teh vrstic »gulil« šolske klopi, je bil ogled videokasete na televizorju med poukom pravcati praznik. Desetletja pozneje predvajanje video posnetkov na televizorjih in projektorjih v učilnicah ni več nobena posebnost. Uporaba zvočnega in vizualnega gradiva kot učnega pripomočka je učiteljem in predavateljem omogočila, da učence veliko lažje učijo. Z uporabo večpredstavnega gradiva lahko učenci bolje razumejo poučevane teme. Ob pomoči video prikaza je veliko lažje podkrepiti teorijo, ki se poučuje v razredu, ji dodati nekaj praktičnega vidika. Tudi učenci, ki sicer nekoliko počasneje usvajajo znanje, imajo tako priložnost, da dohitijo tiste, ki so takoj razumeli vse, kar je bilo povedano med šolsko uro v razredu.

Interaktivna nadgradnja

Pandemija koronavirusa je šolstvo v prvih mesecih zaznamovala z orodji za video konference. Učitelji so se morali priučiti tovrstnega poučevanja. Eni so lažje, drugi pa težje vodili virtualne razrede in pouk. Ideja o tem, da lahko video konference učencem od koderkoli in kadarkoli zagotovijo visokokakovostno učno izkušnjo, je sicer dobra, ne pa vrhunska, saj se podobno kot v poslovnem svetu na sestankih kdo »šverca« oziroma »leti pod radarjem«. Omejena zaslonska površina in morebitne težave s sliko in z zvokom lahko uporabniško izkušnjo kaj hitro pokvarijo.

Ta tehnologija pa je poskrbela za več interaktivnosti, a le tam, kjer so jo znali vpeljati/uporabiti – dviganje e-rok, deljenje vsebin prek spletnih platform, ankete in glasovanja ter povratne informacije … Pouk v digitalnem svetu je lahko zelo interaktiven, a če naj bo uspešen, mora biti izjemno privlačen. No, pa saj to je recept za uspešen pouk že v analognem svetu … Na kar se pogosto pozabi. Računalniki so izboljšali kakovost poučevanja in izboljšali učni proces z različnimi orodji, kot so večpredstavnostni projektorji, Powerpoint predstavitve itd. Toda tradicionalne metode poučevanja so lahko dolgočasne, učenci hitro postanejo nezainteresirani in razočarani. Čar informacijske tehnologije je v tem, da lahko naredi učni proces bolj zanimiv, denimo z igrami, animiranimi grafikami itd.

Tudi učinkovita uporaba digitalnih učnih orodij v učilnicah lahko poveča vključenost učencev, pomaga učiteljem izboljšati učne načrte in olajša posamezniku prilagojeno učenje. Prav tako pomaga učencem pri razvijanju bistvenih spretnosti, iskanih v 21. stoletju. A tehnologija ponuja še marsikaj – virtualne učilnice, obogateno resničnost (AR), robote in druga tehnološka orodja, ki lahko pouk ne le popestrijo, temveč tudi ustvarijo bolj vključujoče učno okolje, ki spodbuja sodelovanje in vedoželjnost ter učiteljem omogočajo zbiranje podatkov o uspešnosti učencev.

Spletna izmenjava znanja

Eno izmed podcenjenih področij v izobraževanju je vsekakor izmenjava znanja. Večina šol in fakultet tako sploh ne premore namenskih spletnih portalov ali spletnih forumov za razpravo o učnih ali študijskih vsebinah, kjer si lahko učenci in študenti izmenjujejo znanje, sodelujejo v intelektualnih razpravah in se na splošno učijo drug od drugega. Uporaba informacijske tehnologije v izobraževanju je v bistvu omogočila, da se lahko učenci z vsega sveta ne glede na geografske razdalje srečajo in izmenjujejo izkušnje. Skozi spletno izmenjavo znanja se to namreč ne le krepi, temveč tudi bogati.

Tehnologija v rokah staršev?

Pogosto spregledano dejstvo je tudi to, da bi morale izobraževalne ustanove uporabljati tehnologijo, ki je prijazna ne le učencem, temveč tudi staršem. Ti ne želijo izgubljati dragocenega časa za plačilo šolskih obveznosti ali pa izletov in v okviru šole organiziranih dodatnih dejavnosti, prav tako ne želijo biti o ocenah obveščeni zadnji hip ali celo »prepozno«. Slovenskim staršem je k sreči že na voljo spletni portal, ki jim ob plačilu naročnine omogoča sprotno spremljanje šolskega dela podmladka, brezplačna različica pa je »zavrta« na način, da informacije podaja z zamikom. V nekaterih šolah v tujini, predvsem tistih, kjer se plačuje draga šolnina, imajo starši na spletu na voljo dnevna poročila o delu/napredku svojih otrok.

Poleg tega lahko sodobna tehnologija izboljša komunikacijo med starši, učitelji in drugimi člani osebja, saj lahko roditeljski sestanek, sestanek starševskega odbora, konferenco, usposabljanje in drugo izmenjavo informacij šola oziroma šolsko osebje enostavno izvede brez fizične prisotnosti udeležencev – na daljavo.

Izobraževanje o tehnologiji

Bržkone so največji izziv za šolski sistem tehnični poklici, saj vedno večji del industrije želi kadre z napredenimi računalniškimi in drugimi tehničnimi znanji. Žal zanje preprosto ne obstaja dovolj kadra v izobraževalnih ustanovah. Zgolj računalniški krožki so namreč za preboj do rednega predmeta računalništvo potrebovali več desetletij. Torej bo ob tehnološko gnanem šolstvu treba najprej poskrbeti za ustrezno izobraževanje učiteljev – mladih in starih.

Pod črto pa velja še vedno upoštevati, da je tehnologija zgolj orodje, ki se uporablja v izobraževanju, in ne cilj sam po sebi. Lepota izobraževalne tehnologije se skriva v tem, kaj z njo naredijo izobraževalci in kako jo uporabijo, da bi kar najbolje podprli potrebe svojih učencev. Računalniška in informacijska tehnologija imata vedno večji vpliv na naš izobraževalni sistem. A ključna izziva sta dva – prvi je, kako izobraževalni sistem narediti zanimiv, drugi pa ima opraviti s pridevnikom učinkovit. Prepričan sem, če najdemo pravi odgovor na prvi izziv, bo drugi banalno enostavno rešljiv. Učenci se bodo lahko bolje učili, ne da bi se dolgočasili in spraševali, čemu se neko vsebino sploh učijo.