Tehnološko in podatkovno gnano zdravstvo

Zdravstvena oskrba se spreminja in informacijska tehnologija v zdravstvu je glavno gonilo teh sprememb. Zdravstvene ustanove tako nenehno iščejo načine za izboljšanje kakovosti oskrbe, ki jo zagotavljajo.

Vloga informacijske tehnologije v zdravstvu vpliva na skoraj vsa področja zdravstva. Najpogosteje se informacijske tehnologije v zdravstvu nanašajo na tehnologijo in infrastrukturo, ki se uporabljata za beleženje, analizo in izmenjavo podatkov o bolnikih. Skupni cilj vseh informacijskih tehnologij v zdravstvu je izboljšanje zdravja bolnikov. To pa pomeni zagotavljanje informacijskih rešitev, ki omogočajo boljšo oskrbo bolnikov, njihovo večjo vključenost in boljšo informiranost o zdravstvenem stanju.

Podatki so temelj vsega

Tehnologija, ki jo uporabljajo sodobni ponudniki zdravstvenih storitev, tem omogoča, da analizirajo podatke o pacientih kot še nikoli prej. Informacijska tehnologija v zdravstvu pomaga izboljšati kakovost zagotavljanja zdravstvenega varstva, povečati varnost pacientov, zmanjšati število zdravniških napak ter okrepiti sodelovanje med pacienti in zdravstvenim osebjem.

Podatki, zbrani z rešitvami IT v zdravstvu, so koristni tudi širše, saj omogočajo vladnim zdravstvenim agencijam boljši vpogled v stanje javnega zdravja. To pa pomaga izboljšati načrtovanje in izvajanje politik zdravljenja ter preprečevanje širjenja bolezni.

Brez takojšnjega dostopa do bolnikove zdravstvene dokumentacije se morajo zdravniki zanašati na bolnikov spomin ali informacije družinskega člana, pri čemer nobena od teh ni nujno točna. V zdravstvu bi si morali zato prizadevati, da bi imel vsak pacient digitalen zdravstveni karton, ki bi vseboval vse podatke o preteklem in tekočem zdravljenju. Zdaj pa ima praktično vsaka zdravstvena ustanova svoj sistem zdravstvenih kartotek in svojo zgodovino. Z enotnim in le enim zdravstvenim kartonom lahko zdravstveno osebje natančneje zdravi bolnike in se izogne predpisovanju zdravil, ki lahko negativno vplivajo na zdravila, ki jih bolnik morebiti že jemlje.

Preprečevanje nepotrebnih hospitalizacij (in smrti)

Bolnikom s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, rak in bolezni srca, zdravstvena informacijska tehnologija zagotavlja boljšo raven oskrbe. Številni izvajalci so že uvedli namenske programe za obvladovanje kroničnih bolezni. Z učinkovitejšim in s celovitejšim upravljanjem zdravja bolnikov s kroničnimi boleznimi ti programi zmanjšujejo število preprečljivih hospitalizacij in neželenih dogodkov. Lep primer je rešitev zaprte zanke pri bolnikih s sladkorno boleznijo, saj kombinacija senzorja, ki meri raven sladkorja v krvi, in črpalke, ki skladno s prejetimi podatki dozira inzulin, prispeva k bistveno boljšemu počutju sladkornih bolnikov, manj napakam pri doziranju ter zato manj obiskom zdravnikov in bolnišnic.

Grobe napake v zdravstvu pogosto vodijo do smrtnih primerov. Portal Health Affairs (healthaffairs.org) poroča, da klinične napake v zdravstvu zgolj v ZDA vsako leto povzročijo približno 44.000 smrtnih primerov. Številka vključuje tudi napake, zaradi katerih bolnikom ni bilo zagotovljeno zdravljenje, ki so ga priporočali njihovi zdravniki. S tehnološkimi sistemi v zdravstvu, vključno z elektronskimi zdravstvenimi kartotekami in računalniškimi naročili na zdravstvene posege pa tudi izdajo receptov za zdravila, lahko število nenamernih napak znatno zmanjšamo. A informacijska tehnologija v zdravstvu zna in zmore še veliko več. Bolnikom omogoči lažji dostop do navodil za zdravstveno oskrbo, ki jo lahko opravljajo sami. Strojno učenje in umetna inteligenca lahko stalno preverjata podatke in osebje opozorita na morebitne napake pri obdelavi/vnosu. Vse našteto izboljša kakovost oskrbe in zmanjša število smrti.

Opolnomočenje bolnikov

Informacijska tehnologija v zdravstvu omogoča bolnikom, da prevzamejo večji nadzor nad svojimi zdravstvenimi podatki z zagotavljanjem dostopa prek portalov za bolnike. Portali za paciente posameznikom omogočajo pregledovanje izvidov zdravstvenih preiskav, prenos podatkov o pacientih, komunikacijo z zdravnikom, načrtovanje obiskov in drugo – vse to prek spletne strani ali mobilne aplikacije.

Vse večjo vlogo imajo tudi nosljive naprave. Že pametne zapestnice in pametne ure lahko zbirajo rutinske vitalne podatke 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Namesto obiska zdravstvenega zavoda zaradi, denimo, meritve krvnega tlaka lahko bolnik ostane v domačem okolju, vitalne meritve pa na daljavo prek najrazličnejših senzorjev beleži umetna inteligenca, ki tako razbremeni zdravstveno osebje. To lahko posreduje šele, ko spremljani zdravstveni podatki sprožijo alarm.

Tehnologija nosljivih naprav omogoča vedno več zdravstvenih storitev na daljavo.

Tehnologija torej omogoča vedno več zdravstvenih storitev na daljavo. Pacienti vse pogosteje sodelujejo z izvajalci zdravstvenih storitev digitalno, prek aplikacij, spletnih portalov in videostoritev telezdravja, še preden se odpravijo na urgenco ali v bolnišnico. Na začetku t. i. bolnikove poti lahko orodja umetne inteligence, kot so pregledovalniki simptomov in zdravstveni dnevniki, zagotovijo podrobno zdravstveno anamnezo in tako pospešijo diagnosticiranje, zdravljenje in okrevanje.

Umetna inteligenca v zdravstvu

Umetna inteligenca je že spremenila večino sveta, kot ga poznamo. A zdi se, da utegne biti njen vpliv največji prav na področju zdravstva, kjer se že uporablja za diagnosticiranje simptomov in bolezni, ustvarjanje prilagojenih načrtov zdravljenja in celo napovedovanje stopnje preživetja bolnikov. Robotska kirurška oprema, opremljena z umetno inteligenco, pa lahko kirurgom pomaga bolje opravljati operacije, saj zmanjša njihova fizična nihanja in zagotavlja posodobljene informacije med operacijo.

V sodobnem zdravstvu že deluje več tehnologij umetne inteligence. Strojno učenje se uporablja za usposabljanje algoritmov prek zbirk podatkov ter zdravstvenih zapisov in za ustvarjanje modelov, ki so sposobni opravljati naloge, kot je kategorizacija informacij ali napovedovanje izidov. Globoko učenje uporablja še bistveno večje količine podatkov ter zahteva daljše čase usposabljanja za ustvarjanje nevronskih mrež, ki so sposobne opravljati bolj zapletene naloge na področju analiz bolezni. Bržkone najbolj razširjena tehnologija je avtomatizacija robotskih procesov (RPA), ki v računalniških programih skrbi za avtomatizacijo administrativnih in kliničnih delovnih postopkov. Nekatere zdravstvene ustanove uporabljajo RPA za izboljšanje izkušenj pacientov in vsakodnevnega dela zaposlenih. Tu je še tehnologija nevronske obdelave jezika (NLP), ki se uporablja za razumevanje človeškega jezika, bodisi ustnega bodisi pisnega. V zdravstvu se NLP uporablja za razlago dokumentacije, zapiskov, poročil in objavljenih raziskav.

Rezultat? Številne nove prakse. Velik napredek je viden na področju analize, kjer algoritmi zdravstvenemu osebju zagotavljajo boljši vpogled, izboljšajo sprejemanje odločitev in optimizirajo zdravstvene rezultate. Medicina na ta račun postaja natančnejša. Umetna inteligenca se uporablja za izdelavo prilagojenih načrtov zdravljenja za bolnike, ki poleg izvidov, rentgenskih slik in drugih meritev upoštevajo tudi dejavnike, kot so zdravstvena zgodovina, okolje, življenjski slog in genska sestava.

Izpostaviti velja tudi izjemno vrednost na področju napovedovanja bolezni in obolenj. Z uporabo napovednih modelov lahko zdaj zdravstveno osebje precej natančno določi verjetnost, da se bo pri nekom pojavilo določeno stanje ali bolezen.

Roboti v zdravstvu

Prvi roboti so se v medicini pojavili že v 80. letih prejšnjega stoletja in so zagotavljali pomoč kirurgom v obliki robotskih rok. Z leti sta računalniški vid in podatkovna analitika, ki ju omogoča umetna inteligenca, znatno preoblikovala medicinske robote in razširila njihove zmogljivosti na številna druga področja zdravstva. Roboti se danes ne uporabljajo zgolj za natančne posege v operacijskih sobah, temveč tudi v kliničnih okoljih za podporo zdravstvenim delavcem in izboljšanje oskrbe bolnikov. Bolnišnice in klinike jih uporabljajo za veliko širši spekter nalog. Njihovo število je znatno poraslo v času pandemije covida 19, saj so zdravstvene ustanove z roboti zmanjševale izpostavljenost osebja patogenom.

Algoritmi umetne inteligence zdravstvenemu osebju zagotavljajo boljši vpogled, izboljšajo sprejemanje odločitev in optimizirajo zdravstvene rezultate.

Uporaba robotike in avtomatizacije sega tudi v zdravstvene raziskovalne laboratorije, kjer se uporabljajo za avtomatizacijo ročnih, ponavljajočih se in obsežnih nalog, tako da se lahko tehniki in znanstveniki osredotočijo na bolj strateške naloge, ki omogočajo hitrejše odkrivanje zdravil.

Racionalizacija delovnih postopkov in zmanjšanje tveganja, ki ju zagotavlja medicinska robotika, sta koristna na številnih področjih. Roboti lahko samostojno čistijo in pripravljajo sobe za bolnike, kar pomaga omejiti stik med ljudmi na oddelkih za nalezljive bolezni. Roboti s programsko opremo za prepoznavo zdravil z umetno inteligenco skrajšajo čas, ki je potreben za preverjanje, ujemanje in razdeljevanje zdravil bolnikom v bolnišnicah.

Z razvojem tehnologij bodo roboti delovali vse bolj avtonomno, sčasoma pa bodo nekatere naloge opravljali povsem samostojno. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci bodo lahko zato več časa posvetili neposredni oskrbi bolnikov.

Tehnologije v zdravstvu bo vedno več

Pomen informacijske tehnologije v zdravstvu se bo še naprej povečeval. Zaradi novih tehnologij, večje učinkovitosti in večje interoperabilnosti bo zdravstvo postalo okolje, ki bo nudilo vrsto priložnosti za prebojne inovacije. Inovacije, ki si jih vsi želimo, ko se slabo počutimo. Mar ne bi bilo lepo, če bi kar na zaslonu telefona prebrali, kaj je trenutno narobe z nami in kako naj ravnamo?