Tehnomanija: Apple proti vsem
Uradni začetek prodaje tabličnega računalnika Apple iPad je zopet postavil nov mejnik, kaj je sploh mogoče. Medije je nova "igračka" iz Cupertina tako omrežila, da nekaj dni skoraj niso pisali ali drugače poročali o ničemer drugem. Vsesplošno navdušenje je zato nekoliko preglasilo glas kritikov, da Apple s tem ustvarja pravzaprav platformo, ki omejuje, ne pa spodbuja inovativnost. Mnogi namreč menijo, da je šel predaleč z nadzorom vsega, od razvojne platforme, prodajnega kanala za aplikacije in kmalu še oglaševanja. V ozadju so ostale tudi informacije, da ima iPad kar nekaj težav s priključevanjem na brezžične povezave. In mnogi menijo, da je navdušenje prav gotovo pretirano. Tudi iPad bo pojutrišnjem le še en elektronski odpadek več. Apple namreč že razvija naslednike, menda take z manjšimi zasloni in še manjšo debelino. Vrste pred trgovinami pa se bodo zopet vile ... Do kdaj?
*
Medtem ko se uporabniki telefonov Apple iPhone veselijo dejstva, da bo četrta generacija operacijskega sistema letos poleti končno prinesla večopravilnost med programi, je v ozadju še precej bolj pomembna novost. Nova oglaševalska platforma iAd, ki bo omogočala oglaševanje med samo uporabo programov, se zdi po dolgih letih prvi resen izziv prevladi Googla na področju internetnega oglaševanja. Apple je preprosto preskočil platformo za oglaševanje v iskalniku in se osredotočil na aplikacije, kjer Google še ni navzoč. To so hoteli storiti z nakupom družbe AdMob, a kaj ko se je vmešala ameriška trgovinska inšpekcija FTC, ki utegne nakup celo prepovedati. Apple : Google = 1 : 0.
*
Razhajanja med družbama Apple in Adobe so v zadnjem mesecu dosegla vrelišče, ki se najbolj kaže v tem, da je Apple zavrnil podporo za tehnologijo flash na svojih mobilnih napravah iPad in iPhone. Apple se na vse kriplje trudi, da bi na svojih napravah imel le eno platformo za poganjanje aplikacij, internetnih strani in iger, to pa je po mnenju mnogih sporno. Analitiki menijo, da smo že blizu tega, da se bodo stvari razčiščevale na sodišču ali celo v kakšni zvezni preiskavi glede omejevanja konkurence. Žalostna zgodba za partnerja, ki sta nekaj desetletij podpirala drug drugega. Ne smemo pozabiti, da ima Adobe kar nekaj zaslug za uspeh platforme Macintosh, ko je ta postala sinonim za namizno založništvo in obdelavo slik.
*
Prihod Apple iPada in spletne knjigarne očitno že takoj vpliva tudi na sicer odličen posel, ki ga je Amazon naredil s svojimi bralniki Kindle. Po tem, ko je Apple v svoji spletni knjigarni založnikom ponudil možnost, da sami postavljajo prodajne cene za knjige, se je moral temu ukloniti tudi Amazon, ki je do tedaj vztrajal na enotni ceni knjig. Zadeva se je dvignila že do stopnje, ko so založniki zagrozili, da bodo odšli drugam. Kupci pa bodo zaradi vsega tega dogajanja plačevali knjige dražje kot doslej. Ja, konkurenca včasih deluje zelo nepredvidljivo.
Po 3D igrah, 3D televizorjih prihaja še 3D internet. V Intelu menijo, da se bo to zgodilo v naslednjih petih letih, v laboratorijih pa že imajo prototip nove generacije spletih programov, ki bodo izkoriščali tretjo razsežnost še bolj izrazito kot doslej. Intelovi vizionarji napovedujejo 3D kot dejavnik za ločevanje informacij (novejše, pomembnejše ...) in kot orodje za še bolj realistične spletne video komunikacije, tudi v realnem času. Poudarjajo sicer, da internetne vsebine najbrž ne bodo nikoli povsem v treh dimenzijah, največ pomislekov je glede samih besedil, zagotovo pa bo to prihodnost interaktivnih spletnih vsebin.
*
Če smo se v preteklosti pritoževali nad velikostjo podjetij, kot sta Microsoft in IBM, to ni še nič v primerjavi s tem, kar nas morda čaka. Kako zelo je zrasel Google, denimo, priča podatek, da danes že skoraj 10 % celotnega globalnega internetnega prometa poteka zaradi storitev tega velikana. Morda še bolj kot absolutni delež pa je zaskrbljujoča rast prometa. Še leta 2007 je Google predstavljal okoli 1 % celotnega prometa, leto zatem 2,5 %, lani pa vsaj 5 %. Upajmo le, da se to ne bo nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Zanimiv je tudi podatek, da kar okoli 60 % vsega prometa predstavljajo komunikacije med podatkovnimi centri Googla, do uporabnikov pa po porabi prepustnosti vodi video storitev YouTube.
*
V Vancouvru v Kanadi je potekalo zanimivo tekmovanje Pwn2Own, na katerem so spretni hekerji tekmovali, komu bo prej uspelo spraviti na kolena spletne brskalnike in mobilne telefone. Kljub vsem varnostnim popravkom, ki so jih izdelovalci vgradili v svoje izdelke, so ti presenetljivo hitro klonili pred napadi. Po vrsti so vdore dovolili Internet Explorer 8, Firefox in Applov Safari. Na mobilnih telefonih je bilo podobno, rekord pa je pripadel hekanju telefona Apple iPhone, ki ga je zmagovalec sesul v vsega 20 sekundah! Bila pa je ena svetla izjema - Googlov brskalnik Chrome je ostal nedotaknjen. Drugi dan tekmovanja se ga pravzaprav nihče ni želel lotiti. Komentarji so verjetno odveč.
*
Kriza znižuje cene in zmanjšuje povpraševanje? Kakor kje. Zagotovo to velja za najcenejše izdelke, ki stanejo nekaj evrskih stotakov. Povsem drugače je na drugem koncu cenovnega spektra. IDCjev poročilo o prodaji superračunalnikov, še posebej tistih, ki stanejo več kot 3 milijone dolarjev, kaže, da je lani kljub gospodarski krizi trg na tem segmentu zrasel za neverjetnih 65 %. Skupaj so prodali za več kot milijardo superračunalnikov, k tem pa je treba dodati še dobrih 8,6 milijarde za prodajo nekoliko cenejših računalniških gruč. Svet se polarizira, ni kaj.
*
Henry Edward Roberts verjetno ni bil tako znan kot številne druge osebnosti v računalniški industriji, pa vendar ima za vse, kar se je v njej dogajalo, velike zasluge. Je namreč oče prvega pravega osebnega računalnika, znamenitega sistema MITS Altair 8800, ki je bil javnosti prvič predstavljen davnega leta 1975 in je bil navdih za mnoge, ki še danes krojijo informatiko. Med drugim je bil eden prvih mentorjev mladeničev Billa Gatesa in Paula Allena, ki sta se prav zaradi njega preselila v Albuquerque v Novo Mehiko, kjer sta nekoliko kasneje ustanovila podjetje z imenom Micro-Soft. Roberts je umrl zaradi pljučnice pri starosti 68 let.
"O tem, kako zelo je zrasel Google, denimo, priča podatek, da danes že skoraj 10 % celotnega globalnega internetnega prometa poteka zaradi storitev tega velikana."