Tehnomanija: avgust 2007
Konec maja se je, kot kaže, zgodil prvi meddržavni internetni napad, v katerem je bilo motenje delovanja računalniških sistemov uporabljeno v politične namene. Žrtve napada DDOS so bili strežnik v državnih in javnih ustanovah Estonije, kjer so sicer v zadnjih mesecih velike napetosti med estonsko večino in rusko manjšino. Čeprav ni neposrednih dokazov o napadalcih, nekateri podatki kažejo na to, da prihajajo iz Rusije. Nekateri celo menijo, da so bili povezani z rusko oblastjo, čeprav naj bi to poznejše analize ovrgle. Mednarodni sistem ATLAS, ki spremlja okrog 80 % celotnega internetnega prometa, je potrdil, da je bilo okrog 128 sistemov v Estoniji žrtev napada, vendar virov ne morejo natančno določiti, saj so napadalci skrbno prikrili sledove, uporabili porazdeljeni napad, krmilnik napada pa se je premikal po omrežju. Vsekakor gre za skrb vzbujajoč pojav, za katerega v internetnem omrežju ne bi smelo biti prostora.
*
Ali se bliža čas, ko bodo današnji 1024-bitni ključi RSA za šifriranje podatkov premajhni za resnično varovanje vsebin? Na švicarski univerzi EPFL menijo, da ta hip sicer ni neposredne nevarnosti, vendar hkrati ocenjujejo, da se utegne ta trditev povsem spremeniti že v petih do desetih letih glede na današnje večanje računskih zmogljivosti sodobnih računalnikov in nastanek novih tehnologij, kot je razpršeno računalništvo. Kot dokaz so skupaj s kolegij z drugih univerz po svetu sestavili gručo okrog 300 do 400 povsem navadnih računalnikov in prenosnikov, ki so poganjali namensko sestavljen algoritem za vdor s "surovo močjo" nad ključ dolžine 307 bajtov. Za rešitev so sicer porabili 11 mesecev, vendar menijo, da ne gre podcenjevati moči razpršenih omrežij, ki so lahko še precej večja in s tem bolj učinkovita pri razbijanju zaščit. Napovedujejo celo možnost nastanka novega rodu vohunskih programov, ki bi izkoriš
*
Sony je v zadnjem času v precej nezavidljivem položaju. V zadnjem poslovnem letu se je operativni dobiček zmanjšal kar za 68 %. To gre pripisovati predvsem aferi z akumulatorji in zagonskim stroškom za vpeljavo igralne konzole PlayStation 3. Toda če je prvi razlog večinoma že saniran, pa v trdnost napovedi Sonyja o rešitvi iz rdečih številk pri igralni konzoli ni mogoče kar tako verjeti. Podatki o majski prodaji na Japonskem, kjer je povpraševanje največje, so pokazali, da konkurenčni Nintendo Wii prekaša PlayStation v razmerju 1 : 5. Za povrh se razlika celo veča, saj je bilo pred časom razmerje manjše. Sony je sicer zavestno nastavil ceno konzole PS3 krepko pod proizvodno ceno, da bi motiviral nakup iger in veliko prodajo. Po številnih težavah s proizvodnjo mora še dokazati, da bo dosegel cilje, za povrh vsega s ceno izdelka, ki je občutno višja kot pri tekmecih.
*
Videti je, da so se začeli lastniki avtorskih pravic in razne državne institucije v zadnjem času "zavedati", da lahko iz še nastajajočih internetnih ponudnikov storitev potegnejo dodatni vir zaslužka, če že ne morejo ali znajo določiti, kako bi to naredili neposredno od končnih uporabnikov. V ZDA je tako združenje CRB (Copyright Royalty Board), ki zaračunava nadomestila za predvajanje glasbe v javnih medijih, napovedalo minimalni znesek 500 dolarjev za vsak pretočni kanal, ki ga oddajajo ponudniki, kot so Pandora, Live365, RealNetworks in Yahoo. Težava je v tem, da so danes pretočni kanali tako rekoč individualna izbira ponudnikov, stroški za pravico predvajanja pa astronomski. Samo RealNetworks bi moral iz tega naslova plačati več kot milijardo dolarjev na leto. Bojda za kritje "administrativnih stroškov". Zapleta se tudi v internetni telefoniji. Zvezno sodišče je v ZDA razsodilo, da morajo tudi ponudniki internetne telefonije (sicer za zdaj samo tisti, ki zaključujejo klice tudi v klasičnih omrežjih) prispevati v sklad za razvoj komunikacij v manj razvitih delih države in javnih ustanovah (šole, knjižnice ...). Najbrž je le vprašanje časa, kdaj bodo začeli oblastniki razmišljati podobno tudi na krajevni ravni.
*
Medtem ko so nove različice okolja Windows komaj dobro naprodaj (Windows Vista) ali pa jih pričakujemo pozneje letos (Windows Server 2008), so v Microsoftu začeli tudi javno razpravljati o novostih, ki jih lahko pričakujemo v naslednikih. Tako je zdaj že bolj ali manj jasno, da bodo naslednji rodovi Oken samo še 64-bitni programski izdelki, začenši z različico Windows Server 2008 R2, pričakovano leta 2009. Tu bo tudi večji del novih tehnologij na področju virtualizacije z imenom Viridian, saj so se v Microsoftu odločili opustiti nekatere načrte v prid pravočasnemu izidu Windows Serverja 2008. Če se ozremo še dlje v prihodnost, pa v Microsoftu pričakujejo, da bodo bodoče različice najbrž izkoriščale procesorje s številnimi jedri. Današnji rod je menda mišljen le za delo s tja do štirimi, morda osmimi jedri, za prihodnost pa napovedujejo bistveno več. Menda zato načrtujejo temeljito prenovo arhitekture, kakršne še ni bilo.
*
Digitalni fotoaparati so postali tako rekoč vsakdanje potrošno blago, za razmeroma malo denarja pa je mogoče dobiti že zelo spodobne modele. To po drugi strani pomeni, da je trg postal zasičen. Kako zelo, zgovorno priča podatek, da se je Kodak, sicer pionir na področju nekdanjih "instantnih" fotoaparatov, odločil, da se umakne s segmenta najcenejših modelov. V današnjih razmerah preprosto ne zaslužijo več dovolj, da bi bilo zanimivo. Analitiki sicer menijo, da Kodak pri tem ne bo ostal edini.
*
Kaj lahko pričakujemo na področju prenosnikov v prihodnjem letu? Sodeč po napovedih Intela in AMD, nedvomno prenosnike s štirijedrnimi procesorji. Sicer jih bomo zasledili samo v zgornjem cenovnem segmentu, namenjene pretežno ljubiteljem iger. Prav tako naj bi končno v prenosnikih našel mesto vmesnik WiMax, ki ga že dalj časa napovedujejo, pa ga veliki izdelovalci niso nikoli množično podprli. Še bolj nenavadna pa je napoved poznavalcev, da bo nastala kategorija ekskluzivnih prenosnikov, ki bodo po tehnični plati sicer ponudili največ, razlikovali pa se bodo predvsem po obliki in izvedbi. V modo naj bi prišli prenosniki, oblečeni v usnje in žlahten les. Menda take modele že snujejo vsi največji ponudniki.
*
Ko Intel predstavi nov rod procesorjev ali kako drugo novo tehnologijo, smo že vajeni, da partnerji praviloma radodarno pristopijo in vpeljejo rešitev. Zato toliko bolj preseneča odločitev družbe Hewlett-Packard, da v svojih prenosnikih ne bo ponujala tako imenovane tehnologije Turbo Memory, za katero se skriva flash RAM v obliki medpomnilnika za disk. Odločitev je zanimiva zato, ker praktično vsi neposredni tekmeci (Lenovo, Dell, Toshiba, Acer ...) podpirajo novost. V HP menijo, da Turbo Memory pač ne prinaša otipljivih prednosti, bistveno pa vpliva na ceno. Kdo se je zdaj uštel?
Podatki o majski prodaji na Japonskem, kjer je povpraševanje največje, so pokazali, da konkurenčni Nintendo Wii prekaša PlayStation v razmerju 1 : 5.