Tehnomanija: december 2004
*
Razvijalci računalniških čipov se v zadnjem času vnovič ogrevajo za koncept tako imenovanih koprocesorjev. Gre za specializirane procesorje, ki razbremenijo glavni procesor in lahko opravljajo izračun specifičnih funkcij bistveno hitreje kakor običajni procesorji. Koncept je znan še iz začetkov osebnih računalnikov PC, ko so koprocesorji praviloma služili za hitrejše izvajanje matematičnih funkcij s plavajočo vejico. Pozneje so domala izginili, saj so večino funkcij načrtovalci prenesli v glavne procesorje, kar je najenostavneje in najceneje. Sodobni koprocesorji pa stavijo na večkratno pohitritev delovanja funkcij z uporabo čipov, ki ima več procesnih jeder. Podjetje Azul Systems tako načrtuje pospeševalnik za javanske programe, ki za pohitritev prevajanja v realnem času uporablja od 4 do 16 jeder. Najdlje pa so šli v družbi ClearSpeed, kjer načrtujejo koprocesor s kar 96 jedri za hitrejše izvajanje znanstvenih in finančnih izračunov. Podoben koncept napovedujejo tudi v japonski družbi Riken, kjer so razvili procesor MDGrape 3 s sposobnostjo izvajanja 1015 ukazov na sekundo. Mnogi menijo, da je to začetek superračunalniških zmogljivosti na namizju.
*
AMD je oktobra patentiral novost, ki bi lahko prinesla revolucijo na področju hlajenja procesorjev. Peltierjevo celico, iz dveh keramičnih ploščic in več plastmi polprevodnikov med njima sestavljen hladilni element, naj bi v prihodnje vgrajevali kar v same procesorje. Postopek naj bi uporabili pri prvih 65-nanometrskih procesorjih, katerih jedra z današnjimi hladilniki verjetno ne bomo mogli učinkovito hladiti. Težavo predstavlja visoka poraba celice, saj že današnja podnožja komajda dohajajo čedalje požrešnejše procesorje, tako da bi bilo treba za te procesorje povsem na novo zasnovati napajanje na osnovni plošči. Je pa tehnologija lep zgled tega, da se lahko tako AMD kot Intel precej naučita od navijaške skupnosti, ki pravzaprav služi kot testni poligon za preizkušanje alternativnih načinov hlajenja čedalje bolj vročih sestavnih delov računalnika.
*
Znanstveniki v japonskem Pioneerju so, kot kaže, tudi ekološko ozaveščeni. V laboratoriju so razvili postopek, s katerim lahko naredijo optični disk Blu-ray skoraj v celoti iz koruznega storža. Večina snovi na nosilcu, ki sicer lahko hrani do 25 GB podatkov, je narejena iz naravnih snovi, en storž pa po trditvah Pioneerja zadostuje za okoli deset plošč. Za zdaj še ni jasno, ali bo Pioneer nekega dne diske tudi v velikoserijski proizvodnji delal iz koruze.
*
Zapisovalniki CD in DVD so sicer ena najbolj vročih tehnologij v zadnjih letih, toda za izdelovalce pomeni veliko število ponudnikov veliko konkurenco na trgu. To dokazuje tudi nedavna odločitev podjetja Ricoh, ki je bil, denimo, prvi z nosilci CD-RW, da se umakne s tega področja. V zadnjih letih je postopoma izgubljal tržni delež, pretežno zaradi tajvanskih in kitajski izdelovalcev. Analitiki menijo, da Ricohova poteza najbrž ne bo zadnja iz kroga velikih izdelovalcev.
*
Microsoft se je odločil za nov prijem v boju proti piratstvu. V zameno za dovoljenje, da s posebnimi programi preverja avtentičnost okolja Windows (in morda tudi drugih Microsoftovih programov), ponuja brezplačne programe, kot so programi za obdelavo fotografij in napredni kalkulatorji ter druga pomožna orodja. Za zdaj še ni jasno, kaj bo Microsoft počel s tako zbranimi podatki, nekateri varuhi osebnih pravic pa že izražajo dvome o takem pridobivanju informacij.
*
Tehnologija P2P za izmenjavo datotek po internetu se, kot kaže, seli tudi na mobilne telefone. Podjetje NewBay Software je tako nedavno predstavilo program FoneShare, ki omogoča izmenjavo datotek, kot so melodije, digitalni glasbeni posnetki, slike in igre, med uporabniki mobilnih telefonov. Analitiki menijo, da lahko sistemi P2P na telefonih še bolj zaživijo kakor podobni sistemi v osebnih računalnikih, kar mnoge ponudnike vsebin močno skrbi.
*
Raziskovalci na ameriški univerzi Purdue so se domislili novega načina overitve avtentičnosti dokumentov. Njihove raziskave so pokazale, da ima domala vsak laserski tiskalnik svoj edinstven digitalni "pečat", ki se kaže v rahlih spremembah nanosa barvila, znanih tudi kot učinek "banding". Po mnenju raziskovalcev je mogoče take značilnosti enolično določiti z optičnim prebiranjem izpisov, ki jih lahko nato primerjamo s podatki v zbirkah podatkov. Podobno je mogoče v izpis dokumentov zapisati dodatne informacije, ki so nato lahko osnova za verifikacijo avtentičnosti. Tak sistem naj bi bil podlaga novim storitvam, kot je izpis dokumentov, kot so vozniško dovoljenje in drugi uradni izpisi, neposredno na domačem tiskalniku. To bi zelo skrajšalo nekatere uradne postopke.
*
Podjetje ATI pripravlja nov rod grafičnih procesorjev z delovnim imenom R5xx, ki bodo kot prvi pri tem izdelovalcu narejeni v 90-nm arhitekturi. Združljivi bodo s tehnologijo Shader Model 3.0, pomembna novost pa bo združljivost z naslednjim rodom pomnilnikov GDDR 4, ki bodo predvidoma podpirali dvakrat višji takt - 2,4 GHz namesto 1,2 GHz kot pri današnjih pomnilnikih GDDR3. Z novimi grafičnimi procesorji, ki bodo, kot kaže, predstavljeni v prvem četrtletju 2005, bo Ati skušal še utrditi svoj vodilni položaj na tem področju, kjer še naprej pridobiva tržni delež, zlasti na rovaš večnega tekmeca, družbe nVidia.
*
Intel je nedavno spregovoril o nekaterih raziskovalnih projektih, ki bodo morda zašli v komercialne izdelke šele okoli leta 2020. V Intelu si še naprej prizadevajo, da bi kar se da zmanjšali povezave v mikroprocesorjih, s čimer lahko pridobijo tako pri delovnem taktu kot tudi manjši porabi energije. Intelov razvoj sicer teče v več smereh, najobetavnejše pa se zdijo nanometrske silicijeve povezave in ogljikove nanocevi (nantubes), s katerimi se bodo približali povezavam, velikim nekaj atomov. Med drugim naj bi z nanocevmi razvili povsem novo obliko tranzistorja, ki bo v celoti izveden v obliki cevi, s čimer naj bi preprečili elektronsko curljanje in povečali zanesljivost delovanja pri majhnih elementih. V Intelu so prepričani, da bodo s temi inovacijami do leta 2011 razvili 10-nm arhitekturo, vendar opozarjajo, da bodo morali za nadaljnjo miniaturizacijo najti nove, električno bolj predvidljive materiale.
Računalniška industrija se zopet ogreva za koncept koprocesorjev, najdlje pa so šli v družbi ClearSpeed, kjer načrtujejo koprocesor s kar 96 jedri za hitrejše izvajanje znanstvenih in finančnih izračunov.