Tehnomanija: december 2005
Iskanje učinkovite zaščite pred pirati ima včasih zelo nezaželene posledice. Tako je založba Sony BMG novembra postala tarča številnih kritik in celo tožb po tem, ko je priznala, da je (pomotoma?) na nekatere nove glasbene CDje, ki so zdaj že umaknjeni iz prodaje, posnela novo zaščito XCP, ki na osebni računalnik med drugim namesti tako imenovani "rootkit", priljubljen način zakrivanja, ki ga uporabljajo hekerji in pisci virusov. Le nekaj dni je bilo treba, pa so se razširili vsaj trije virusi, ki izkoriščajo ta Sonyjev spodrsljaj. Šlo je celo tako daleč, da so številna podjetja zaposlenim prepovedala na službenih računalnikih poslušati glasbo s plošč CD. Sony se je sicer javno opravičil, toda škoda bo velikanska, pa ne samo za tega založnika. Namesto da bi se prodaja glasbenih CDjev povečala, se bo zaradi tega najbrž kar precej zmanjšala.
*
Združljivost je bila v Microsoftu dolga leta poglavitni cilj pri razvoju programske opreme in operacijskih sistemov, a nikjer ne piše, da bo vselej tako. Podjetje je namreč v okviru svoje raziskovalne organizacije Microsoft Research razvilo popolnoma nov operacijski sistem, ki nima čisto nič skupnega z okoljem Windows. Raziskovalni projekt z imenom Singularity je bil napisan tako rekoč na novo, poglavitni vodili avtorjev pri delu pa sta bili predvsem zanesljivost in varnost delovanja, manj pa zmogljivost. Sistem, ki je napisan v izpeljanki iz jezika C# (imenovani sing#), ima mikro jedro in posebno zgradbo, imenovano Software Isolated Processes (SIP), ki omogoča, da prav vsak del operacijskega sistema (programi, gonilniki...) deluje v svojem navideznem okolju brez neposredne povezave z drugimi deli operacijskega sistema ali programi. Čeprav ni nikjer rečeno, da si bo projekt kot tak utrl pot do komercialnega izdelka, Microsoft razmišlja o tem, da bi nekatere zamisli vpeljal v izdelke družine Windows. Slišijo se namigovanja, da utegne imeti Singularity pomembno vlogo na področju vgradnih sistemov (ročni računalniki, pametni telefoni...).
*
Vsi vemo, da ob nakupu programske opreme kupimo le pravico do uporabe, zato pozneje "rabljene" opreme ne smemo prodati. Toda to se utegne spremeniti. Microsoft je namreč v Veliki Britaniji presenetil, ko je manj znanemu diskontu Disclic dovolil prodajati rabljene količinske licence za svoje izdelke. Temelj za to sta posebnosti v britanski zakonodaji glede osnovnih sredstev prezadolženih podjetij in v Microsoftovi licenčni pogodbi. Disclic, ki se je pripravljal na ta korak skoraj leto in pol, ponuja rabljeno programsko opremo od 20 do 50 % ceneje, kot je na voljo v redni prodaji. To je številne prodajalce pošteno pretreslo. Zanimivo bo videti, kako bo Microsoft preprečil, da bi se pojav razširil drugam. Prav lahko se zgodi, da bo to sprožilo kakšno novo evropsko preiskavo, saj govorimo o skupnem trgu Evropske unije; torej si bodo tega zaželeli tudi drugi prodajalci in kupci po Evropi, morda celo širše.
*
AMD vztrajno, a zanesljivo načenja Intelov tržni delež. Oktobra so v ZDA dosegli zgodovinski cilj in v maloprodaji (prodaja v trgovinah) po absolutnem številu prvič prehiteli večnega tekmeca. Intel sicer še naprej trdno drži vodstvo v svojih rokah, a le po celotni prodaji računalnikov in mikroprocesorjev ne glede na prodajni kanal in še posebej po celotni prodaji po svetu. Toda vse bolj postaja jasno, da AMD na področju domače rabe prevzema vodstvo. Podjetje pa se ne namerava ustaviti tu - nedavno je s kitajskim ministrstvom za znanost in tehnologijo podpisalo pogodbo o licenciranju procesorjev s tehnologijo x86. To zna AMDjeve prihodke v prihodnjih letih krepko povečati.
*
Medtem se Intel spopada z načetim ugledom svojih 64-bitnih procesorjev Itanium. Nedavno so napovedali, da bo naslednji rod nared pozneje, kot so načrtovali, svojevrsten udarec pa jim je zadal tudi HP, ki je pravzaprav soavtor prvotnega procesorja Itanium. Ta je namreč na svoji tehnološki konferenci slušateljem razložil, da bo tudi pri naslednji različici Intelove tehnologije IA 64 AMDjev Opteron v prednosti, zato lahko v prihodnje pričakujemo več HPjevih strežnikov na teh osnovi. Zanimivo stališče nekoga, ki naj bi bil načeloma največji partner. Analitiki že opozarjajo, da se morda bliža konec skupne poti s HPjem, čeprav Intel v vseh javnih nastopih še vedno trdi popolnoma nasprotno.
*
Novell se očitno otepa s številnimi notranjimi težavami in te se začenjajo kazati tudi navzven. Podjetje, ki je nedavno oznanilo, da bo moralo zaradi slabih poslovnih rezultatov odpustiti kakih 600 zaposlenih, je, kot kaže, (pre)močno zarezalo v dosedanjo skupino, ki je razvijala izdelke SuSE Linux. Nedavno odločitev, da bodo bodoče izdelke zasnovali na grafičnem vmesniku Gnome in ne več na KDE, so mnogi, tudi v javnosti, pomotoma razumeli kot Novellov načrt za opustitev izdelkov SuSE. Da je tam, kjer je dim, tudi ogenj, potrjuje odločitev Huberta Mantela, soustanovitelja in skrbnika jedra SuSE Linuxa, da zapusti družbo, češ da "to ni več podjetje, ki ga je ustanovil".
*
IBMov raziskovalni center je razvil novo tehnologijo, ki omogoča zaščito pred računalniškimi virusi, vohunskimi in drugimi nevarnimi programi brez uporabe protivirusnih in drugih varnostnih programov. Projekt z imenom Assured Execution Environment (AXE) namesti v jedro operacijskega sistema posebno izvršno okolje, ki onemogoča izvajanje kakršnihkoli programov, ki niso izrecno avtorizirani. Avtorizirani programi so vnaprej pripravljeni v posebnem zapisu AXE, ki je menda unikaten za vsak računalnik, to pa po trditvah raziskovalcev avtorjem virusov onemogoča pisanje generičnih virusov. Avtorizirana programska oprema se vodi na tako imenovanem belem seznamu, nad katerim imajo upravitelji popoln nadzor. Vprašanje ostaja le, kako bo mogoče to rešitev upravljati, zlasti zaradi številnih popravkov, na primer samega OS, ki jih bo prav tako treba avtorizirati. IBM trdi, da bo to in druga vprašanja razrešil naslednje leto, ko bo AXE nared za komercialno rabo.
Zaradi Sonyjeve rabe spornih metod zaščite CD plošč pred pirati so številna podjetja zaposlenim celo prepovedala na službenih računalnikih poslušati glasbo s plošč CD.