Tehnomanija: februar 2005
Prednovoletni čas je bil poln rekordov na področju spletne prodaje, zlasti v velikih trgovinah, kot je Amazon. V največjem navalu so prodali kar 2,8 milijona izdelkov v enem samem dnevu, kar pomeni, da so kupci nakupili v povprečju po 32 izdelkov na sekundo. Knjige pa niso več v modi, saj v Amazonu trdijo, da so se kupci odločali najbolj za glasbo, predvajalnike DVD in digitalne fotoaparate. Potrošništvu res ni meja.
*
Apple in IBM imata velike načrte za prihodnost procesorja PocketPC 970, bolj znanega po imenu G5. Po nekaterih virih naj bi IBM v prihodnje različice procesorja vgradil podporo procesorskemu particioniranju po zgledu tistega iz IBMovih velikih računalnikov. Tako bi tovrstno opremljeni računalniki lahko hkrati poganjali več operacijskih sistemov, s čimer so seveda mislili predvsem na strežnike. NI pa izključeno, da tehnologija ne bo uporabljena tudi v prihodnjih računalnikih Macintosh.
*
Skupina izdelovalcev avtomobilov, med drugim BMW, Audi, Daimler Chrysler, Volkswagen, Renault in Fiat, razvija nov brezžični protokol, ki bo omogočal izmenjavo informacij in naključno priključevanje med vozili. Protokol z imenom NOW (Network on Wheels) temelji na standardu IEEE 802.11 in IPv6, omogoča pa posredovanje informacij, usmerjanje prometa in še kaj. Ker omogoča povezavo vsak z vsakim, predvidevajo, da bi tako preprosto zgradili ohlapna omrežja za posredovanje informacij, na primer tistih o stanju v prometu. Prototip bo nared že leta 2005.
*
Vse bolj jasno postaja, da je bila poteza družbe SCO v tožbi proti IBMu in drugim ponudnikom Linuxa zgrešena. SCO je v zadnjem četrtletju pridelal že 6,5 milijona izgube na 10,1 milijona dolarjev prihodkov, podjetju pa so obrnili hrbet tudi nekateri veliki investitorji. Medtem je sodišče zavrnilo tožbo proti Daimler Chryslerju in analitiki menijo, da bo enako tudi pri drugih tožbah. Podjetje je torej doseglo prav nasprotni učinek od tega, kar so upali, saj zaradi negotovega stanja bežijo tudi sami kupci.
*
Applov predvajalnik iPod je postal prava tarča izdelovalcev najrazličnejših dodatkov. Eden najbolj zanimivih je Belkin TuneStage, ki iPod spremeni v pravcati daljinski upravljavec, s to razliko, da je vir glasbe v tem primeru v samem daljincu. TuneStage je sestavljen iz sprejemne postaje, ki jo priključimo na domači hi-fi, in malega brezžičnega oddajnika, ki ga priključimo na vrh iPoda. Glasbo lahko tako brezžično posredujemo do ojačevalca, ohranimo pa vse prednosti izbire glasbe prek menujev v iPodu. Drugi dodatki iPod spremenijo vse od predvajalnika fotografij do video posnetkov.
*
Vse kaže, da bodo grafični vmesnik KDE, ki je nastal za okolje Linux, v prihodnje na voljo tudi za operacijski sistem Windows. Dela se je lotila skupina avtorjev, medtem ko drugi močno nasprotujejo temu koraku. Prvi svojo namero tolmačijo s tem, da bi KDE za okolje Windows hitreje približal odprtokodne programe, s tem pa tudi Linux širši množici ljudi brez radikalnih posegov v njihove računalnike. Drugi tabor pa meni, da bi s tem odprtokodni programi zgubili del konkurenčne prednosti, kar kaže na globoke razlike v razumevanju in namenu odptokodnih programov. Medtem ko poteka razprava, pa se prenos okolja KDE že odvija.
*
Microsoftov Xbox je za mnoge več kot zgolj igralna konzola. Xbox je že lep čas predmet različnih projektov, ki so konzolo že spremenili v računalnik z Linuxom in v večpredstavni sistem HTPC, ki zna predvajati filme DivX. Zadnja novost pa je operacijski sistem ReactOS (www.reactos.com), ki sicer temelji na Linuxu, vendar se pozicionira kot "odprtokodna različica okolja Windows", tako po videzu kot tudi sposobnosti izvajanja programov za okolje Windows. Potrebujete le tipkovnico in miško in pred vami je računalnik, ki stane bistveno manj od najcenejšega "navadnega" PCja.
*
Medtem, ko se uporabniki in strokovnjaki po svetu trudijo, da bi se čim bolj obvarovali nezaželene pošte in vohunskih programov, interesi velikih podjetij in celo državnih ustanov silijo v drugo smer. V Avstraliji pa je policija dosegla sprejem zakona, po katerem lahko na skrivaj in povsem legalno v računalnik osumljenih oseb namestijo vohunske programe in spremljajo tamkajšnje aktivnosti. Zasebnost in druge pravice državljanov si, kot kaže, vsak razlaga po svoje.
*
Medtem ko v javnosti še vedno odzvanja prodaja IBMovega PC oddelka kitajski družbi Lenovo, so se pojavile informacije tudi o drugih potencialnih kitajsko-ameriških in kitajsko-evropskih povezavah. Nemški Siemens naj bi se pred časom tako pogovarjal z družbo Ningbo Bird o možnosti odprodaje oddelka za mobilno telefonijo, a so to pozneje zanikali. Podobne pogovore naj bi imela še nekatera druga ameriška podjetja, ki jih zanima predvsem velikanski trg Kitajske, pa tudi nižja cena delovne sile. Poznavalci pravijo, da je IBMova poslovna poteza le prva izmed mnogih.
*
Ob teh velikih mednarodnih povezavah so se zganili tudi v Rusiji, kjer načrtujejo nov tehnološki park po zgledu Silicijeve doline blizu San Francisca v ZDA. Za pobudo stoji sam predsednik Vladimir Putin, ki je pozval k sodelovanju tudi mednarodno skupnost. Zanimivo, da so se v Rusiji obrnili za pomoč predvsem na Indijo, ki je v zadnjih letih pridobila izkušnje in znanje, kako oblikovati močne tehnološke družbe, ki so konkurenčne ameriškim izdelovalcem in raziskovalcem. Seveda tudi Rusija računa na konkurenčno prednost, ki se kaže predvsem v visoko izobraženih tehnikih in inženirjih in nižji ceni delovne sile.
*
S tem, ko se prebujajo velikani, kot sta Kitajska in Rusija, dosedanjim azijskim "tigrom" ni ravno prijetno. Najbrž se je tudi zato korejski Samsung odločil objaviti podatek, da bo v naslednjih šestih letih v razvoj in proizvodnjo polprevodniških izdelkov vložil velikansko vsoto; govorijo o cifrah, višjih od 24 milijard dolarjev. S tem vložkom naj bi se Samsung prebil celo na eno prvih mest na svetu sploh. Najbrž pa druga korejska podjetja zaradi hude konkurence pri tem ne bodo zaostala.
*
Elektronske naprave so že lep čas veliko breme za okolje, zlasti tedaj, ko je uporabnikom malo mar za primerno reciklažo. Znanstveniki podjetja PVAXX Research & Development so zato razvili posebno biološko razgradljivo plastiko, za katero menijo, da bo morda prihodnost številnih naprav. Prvi prikazani izdelek je ohišje mobilnega telefona, ki se odvrženo razgradi in ker vsebuje celo seme, spremeni v cvetlico. Ob podatku, da na leto človeštvo izdela 650 milijonov novih mobilnih telefonov in jih ob tem zavrže skoraj 100 milijonov, iznajdba ni kar tako. Zdaj je treba iznajti le še biološko razgradljivo elektroniko, ki jo v dobršni meri sestavljajo težke kovine.
*
Zaradi vse večje priljubljenosti interneta se marsikateri založniki upravičeno sprašujejo, kakšna je prihodnost revij in časopisov v dobi digitalnega posredovanja informacij. Družba IDG, ki že nekaj časa revije ponuja v elektronski obliki (Zinio in PDF), je opravila raziskavo, po kateri je za elektronske objave revij zelo malo zanimanja, kljub jasnim prednostim, kot so nižji stroški priprave in hitrejša dostava uporabnikom. Zanimiv je predvsem podatek, da od vseh prijavljenih potencialnih uporabnikov za brezplačne izvode kar 44 % ni nikoli k sebi preneslo niti ene številke. Absolutne številke so sicer skromne, medtem ko se papirnati izvodi še naprej dobro prodajajo.
V največjem navalu pred novoletnimi prazniki je Amazon prodal kar 2,8 milijona izdelkov v enem samem dnevu, kar pomeni, da so kupci kupili v povprečju po 32 izdelkov na sekundo.