Tehnomanija: januar 2005
Vse pogostejše so govorice, da se namerava Dell, najtrdnejša in morda zadnja neosvojena trdnjava družbe Intel, v prihodnje odločiti tudi za procesorje družbe AMD. Čeprav je take govorice mogoče slišati že vrsto let, je razvoj v tej smeri nedavno posredno potrdil tudi prvi mož družbe, Kevin Rollins, ki je ob predstavitvi novih strežniških rezin omenil, da sisteme z AMDjevo tehnologijo že preizkušajo in so z videnim precej zadovoljni. Najverjetnejši kandidati so procesorji Opteron, ki bi jih Dell lahko uporabil v cenejših strežnikih s 64-bitno arhitekturo. Velika možnost je tudi, da bo Dell ponudil sisteme AMD ob Microsoftovi uradni predstavitvi 64-bitne različice Windows XP.
*
Sodeč po nekaterih virih blizu Microsofta, naj bi podjetje za bodočo različico okolja Windows z imenom "Longhorn" pripravljalo svojevrstno presenečenje. Kot kaže, je realna možnost, da bo Longhorn deloval samo na 64-bitnih procesorjih, Microsoft pa razmišlja, da sploh ne bi podprl zdajšnje 32-bitne platforme. V prid takemu scenariju govori nekaj dejstev. Microsoft je namreč sporočil, da bodo ključni deli Longhorna, na prvem mestu z novim uporabniškim vmesnikom, na voljo tudi kot dodatki za sedanje okolje Windows XP. V luči 64-bitne odločitve bi Microsoft tako vseeno imel alternativo za sedanje uporabnike. Poleg tega ni nobenega dvoma, da tak korak podpirata tako Intel kot AMD, ki bosta v času objave Longhorna najbrž prodajala le še 64-bitne procesorje.
*
PalmOne je kmalu po začetku prodaje novih pametnih telefonov Treo 650 dobil kar lepo število pritožb nad uporabnostjo novega mobilnika. Večina pritožb se nanaša nad to, da novi sistem zaradi varnosti uporablja pomnilnik Flash namesto SDRAM, kar je precej manj učinkovito kot doslej. Poleg tega da je PalmOne počasnejši pri dostopu, se je odločil za uporabo datotečnega sistema FAT, ki namesto neposrednega naslavljanja celic uporablja bločni pristop (bloke, velike 512 bajtov). Pri majhnih datotekah to pomeni precej večjo porabo pomnilnika, kar so občutili zlasti tisti, ki so prenašali podatke (recimo imenik, koledar) iz starega sistema v novi. Če je bilo podatkov preveč, jih v celoti sploh niso mogli prenesti, kljub temu da je imel stari mobilnik enako nazivno količino prostora. Medtem ko iščejo trajno rešitev, so ogorčenim uporabnikom brezplačno poslali dodatne 128 MB pomnilniške kartice.
*
Ena izmed največjih uspešnic leta 2004 so nedvomno Applovi predvajalniki iPod, ki se prodajajo kakor sveže žemljice. Sodeč po šušljanju v internetu, pa namerava Apple svojo paleto izdelkov na tem področju še povečati. Po klasičnem iPodu in manjši izvedbi iPod Mini, kjer oba temeljita na diskih, naj bi Apple predstavil še manjšo različico, zasnovano na pomnilnikih Flash RAM. iPod Flash, kot ga nekateri imenujejo, naj bi imel zmogljivost nekje med 1 GB in 4 GB, medtem ko bo iPod Mini dobil nekoliko večji disk (5 GB proti današnjim 4 GB). Datum predstavitve še ni določen, morda pa bo nared že v začetku leta 2005.
*
Iznajdljivost uporabnikov nima meja, kar lepo nakazuje domislica skupine navdušencev nad predvajalniki Apple iPod. Čeprav novi iPod Photo ne podpira prikaza video posnetkov, so zanj razvili program, ki video razbije na posamezne slike. Apple iPod je namreč dovolj hiter pri menjavi slik in zato lahko video gledamo preprosto tako, da vrtimo gumb na iPodu, s tem pa se premikamo med slikami. Seveda moramo za enakomerno hitrost predvajanja poskrbeti sami.
*
Druga zanimiva zamisel navdušencev je načrt za domačo izdelavo video projektorja, ki so ga objavili na znani spletni strani Tom's Hardware Guide. Za to ne potrebujemo kakega pretiranega znanja iz elektronike, saj sta dovolj grafoskop in navaden (morda celo rabljen) monitor LCD. Monitorju odstranimo zadnji pokrov in zadenjsko osvetlitev, prosojni zaslon LCD pa postavimo na grafoskop. Poskrbeti je treba še za pritrditev in primerno hlajenje, s tem pa dobimo priročen projektor. Avtorjem je uspelo narediti sistem s svetilnostjo kar okoli 3500 lumnov za ceno le okoli 300 dolarjev, kar je trikrat manj od najcenejših projektorjev, ki pa ponujajo znatno manjšo svetilnost.
*
Odprta koda se širi v vse pore računalniške ponudbe, tudi na področja, kjer je morda ne bi pričakovali. Manj znano podjetje Tech Source se je tako nedavno lotilo projekta, v okviru katerega naj bi prišli do odprtokodne različice sistemske programske opreme za grafične kartice. Marsikomu se zdi namreč odveč, da bi bil glede algoritmov za tridimenzionalno grafiko omejen na to, kar zapečejo na grafično kartico sami izdelovalci. Čeprav Tech Source namerava na podlagi tega priti do komercialnega izdelka, bo ta temeljil na odprti kodi, zato pričakujejo veliko podporo skupnosti. Nekateri celo menijo, da bi ta smer bila lahko v prihodnje celo glavna na področju razvoja grafičnih kartic. Grafične kartice pa niso edina strojna oprema z odprtokodnimi alternativami. Za številne omrežne usmerjevalnike so že na voljo alternativni ponudniki in sistemi, ki nadomeščajo prvotno kodo prvotnega. Eden najbolj znanih na tem področju je Linksys.
*
Ameriški velikan veleblagovnic Wal-mart je, kot kaže, obseden s podatki. Sodeč po poročilu časnika New York Times, v tej družbi hranijo v svojih velikih računalnikih kar okoli 460 TB podatkov o prodaji. Za primerjavo velja omeniti oceno, da ima celoten internet danes približno polovico omenjene količine podatkov. Vprašanje je, kako jim iz te gore podatkov sploh uspe izluščiti koristne informacije. Nedvomno pa so zelo zaželena stranka številnih izdelovalcev pomnilniških sistemov.
*
Mobilne telefone z vgrajenimi fotoaparati bo mogoče v prihodnje uporabljati tudi kot priložnostne optične bralnike. Amazon je na Japonskem tako uvedel storitev Amazon Scan Search, s katero uporabnik fotografira črtno kodo izdelka, ki ga išče po internetu. Program po prepoznavi kode izdelek poišče v spletnem katalogu in ponudi konkurenčno ceno. Uporabniku tako ni treba natančno vedeti ključnih besed za iskanje, poleg tega pa lahko hitro preveri, ali je cena v trgovini konkurenčna ali ne. Amazon si seveda obeta, da bo tako pritegnil še več kupcev.
*
Navdušenci nad akcijskimi igrami so novembra dobesedno stali v vrstah, da bi prišli do najnovejše strelske igre Half Life 2. Navdušuje predvsem realizem in dodelanost scen do podrobnosti, a to lahko marsikomu povzroča tudi nelagodje. Nekateri najbolj zagrizeni igralci so se namreč začeli pritoževati, da jim je pri igri pogosto slabo, oziroma čutijo enak sindrom kot pri slabosti v avtomobilu ali letalu. Seveda pa je privlačnost igre močnejša od fizioloških omejitev, zato so mnogi ubrali zanimivo pot - pol ure pred začetkom igranja vzamejo tableto proti slabosti pri vožnji.
*
Podjetje Ontrack, specializirano za povrnitev podatkov z okvarjenih diskov, je objavilo seznam najbolj nenavadnih nesreč in neumnosti, ki so jih naredile njihove stranke, preden so zaprosile za pomoč. Neki uporabnik je tako po internetu prebral, naj ob okvari "zamrzne" delo v računalniku in poišče pomoč. Navodilo je vzel dobesedno in disk prinesel v prenosnem zamrzovalniku. V nekem drugem primeru so se za pomoč oglasili gradbeniki, po tem, ko je pri gradnji objekta na prenosnik padel železen tram. V prenosniku so bili edini načrti za objekt. V tretjem primeru pa je lastnica prenosnika računalnik pozabila na strehi avtomobila. Pri vzvratni vožnji je prenosnik padel z avta, nakar ga je še povozila. V Ontracku trdijo, da so podatke v vseh treh primerih uspešno rešili.
Kot kaže, naj bi obstajala možnost, da bo Longhorn deloval samo na 64-bitnih procesorjih, Microsoft pa razmišlja, da sploh ne bi podprl sedanje 32-bitne platforme.