Tehnomanija: junij 2006
Nobena skrivnost ni, da je boj za uporabnike pogosto brezplačnih spletnih storitev pravzaprav boj za oglase in oglaševalce. Google veliko večino svojih prihodkov ustvari prav na ta način, zdaj pa želijo zgledu slediti tudi drugi računalniški velikani. Apple bo, kot kaže, oglaševanje kmalu vgradil v svoj spletni servis iTunes, ki vodi na področju prodaje digitalne glasbe. Napster, ki tekmuje daleč zadaj, se je moral na to odzvati s tem, da ponuja celo brezplačno poslušanje glasbe (do petkrat zapored), samo da bi privabil oglaševalce. Microsoft pa se je odločil, da bo opustil dosedanji oglaševalski sistem, ki si ga je sposodil od Yahooja, in zdaj stavi na svojo tehnologijo AdCenter. Dodatno so se okrepili še z nakupom družbe Massive, pionirja reklam, ki se vrtijo med računalniškimi igrami. Kdor bo želel uporabljati brezplačne storitve, naj se kar pripravi na poplavo oglasnega gradiva.
*
Eden izmed razlogov, zakaj je Apple zopet zelo uspešen, je nedvomno inovativnost, ki jo sicer marsikje pogrešamo. Nedavno so patentirali sistem, ki omogoča vgradnjo svetlobnih tipal za video kamero v sam zaslon LCD. Gre za zamisel, da posamezna tipala razporedijo med celice tekočih kristalov, ob dovolj visoki ločljivosti pa bi bila taka kamera docela nevidna za uporabnika. Dodatna prednost takega pristopa je ta, da se bodo ljudje pri videokonferencah resnično gledali v oči, medtem ko zdaj praviloma zrejo v zaslon, nekoliko mimo središča kamere. Briljantno, a za zdaj še ni znano, kdaj bo patent uporabljen v izdelkih.
*
Na stari slavi se v računalništvu ne da živeti. Lep zgled je Corel, ki je po letih vzponov in padcev končno stabiliziral poslovanje in zopet poskusil kotirati na borzi. Toda kapitalski vlagatelji so se odzvali, milo rečeno, hladno. Namesto pričakovane cene na delnico na območju od 18 do 20 dolarjev so morali že po nekaj dneh znižati ceno na 16-18 dolarjev. Borzni strokovnjaki znajo povedati, da si je po tako hladnem sprejemu težko opomoči. Očitno si je Corel zapravil zaupanje delničarjev, ne glede na trud in tehnologijo, ki jo vgrajuje v svoje izdelke.
*
Izdelovalci brezžične omrežne opreme se spopadajo s tako ostro konkurenco, da so začeti množično prodati izdelke po novem standardu 802.11n, ki obljublja brezžične hitrosti do 100 Mb/s, še preden ga je potrdila organizacija IEEE. Navdušenje pa je hitro splahnelo, ko so uporabniki dobili v roke prve izdelke. Večinoma se s prvim rodom naprav dosegajo realne hitrosti prenosa, ki so daleč od napovedanih. Že kaki dve steni daleč se hitrost zniža na manj kot 24 Mb/s in niso redki primeri, ko stare naprave s standardom 802.11g dosegajo boljši izkoristek signala. Za povrh so preizkusi pokazali, da so izdelki med različnimi izdelovalci večinoma slabo medsebojno združljivi. Kdo se še spomni podobnih zapletov z modemi in prvim rodom brezžičnih vmesnikov? Očitno izdelovalcev zgodovina še ni izučila.
*
AMD se menda poigrava z zamislijo o tehnologiji, ki bi ji lahko rekli tudi obratna večnitnost (reverse multithreading). Medtem ko večnitnost, kot je Intelova tehnologija Hyperthreading, omogoča, da je en fizični procesor za programsko opremo videti kot več procesorjev, AMD zdaj poskuša programsko opremo prepričati, da bi več procesorjev (ali jeder) obravnavala kot en procesor. To sicer ne pomeni, da bo zmogljivost takega navideznega procesorja enaka vsoti zmogljivosti dveh fizičnih procesorjev, toda v AMD menijo, da lahko dosežejo precej velik skok naprej. Trenutno so žal še precej daleč od cilja, prav lahko pa se zgodi, da se bo programska oprema prilagodila trenutno vroči tehnologiji - večjedrnim procesorjem.
*
Zamisel o bistveno cenejših prenosnikih, ki bi informacijsko tehnologijo prinesli v dežele tretjega sveta, dobiva, kot kaže, konkretnejše poteze. Po zamislih AMDja, Negropontejevem radikalnem prototipu, ki ga razvijajo na MITu, ter nekaj manj znanih poskusih s Kitajskega in iz Indije, se je v vse skupaj vmešal še Intel. Na svetovni konferenci o informacijski tehnologiji so tako prikazali prototip Eduwise, ki naj bi bil namenjen predvsem študentom in dijakom, stal pa naj bi manj kot 400 dolarjev. Za razliko od tekmecev Eduwsie ni tehnično podhranjen, kvečjemu nasprotno. Intel namreč namesto diska uporablja pomnilnik Flash RAM, računalnik pa uporablja sistem Windows XP. Nekateri celo menijo, da 400 dolarjev ni dokončna cena, temveč bi se utegnila še znižati. Nič pa se ne ve o tem, kdo bi lahko te računalnike izdeloval.
*
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima? Morda se to lahko zgodi pri optičnih nosilcih blu-ray in HD-DVD. Medtem ko vodilni v Matsushiti (blu-ray) zagotavljajo, da se ne bodo več pogajali z nasprotnim taborom o morebitnih združitvi standardov, je Lite-On tudi v ZDA začel prodati prve zapisovalnike, združljive z manj znanim zapisom FVD (Forward Versatile Disc), razvitim na Tajvanu. Ta je v primerjavi z bolj znanima tekmecema izdelan s cenejšimi rdečimi laserji, zato omogoča večjo združljivost z nosilci DVD in CD (blu-ray in HD-DVD potrebujeta dražje/dodatne laserje), kljub temu pa ponuja prostora za tja do 5,4-15 GB na nosilec. Možnosti so v resnici majhne, toda FVD na veliko podpirajo Kitajci. Kdo ve...
*
Po več kot pol desetletja kaže, da bomo morali zopet nekoliko bolj pozorno spremljati cene pomnilnikov. Poznavalci trga napovedujejo, da lahko razmeroma kmalu nastane občutnejše pomanjkanje na trgu. To bi seveda lahko vplivalo na cene. Razlog je prehod na nove proizvodne tehnologije, z 8-palčnih na 12-palčne rezine, ki so osnova za pomnilniške čipe. Izdelovalci, ki imajo še vedno 8-palčno proizvodno osnovo, se namreč pospešeno približujejo meji, ko je moderniziranje preprosto predrago, zato bo treba temeljito spremeniti tovarne. Tega se seveda ne da narediti kar čez noč. Tisti, ki so že prešli na 12-palčno tehnologijo, pa še niso nared, da bi lahko absorbirali današnje povpraševanje trga.
*
Ali se Oracle pripravlja na svojo distribucijo Linuxa? Po tem, ko je pred nekaj meseci že kupil nekaj podjetij za odprto kodo, nekateri menijo, da zdaj resno razmišlja o razvoju ali, še bolj verjetno, nakupu podjetja, ki bi mu omogočilo vstop na trg operacijskih sistemov. Osrednji cilj je še vedno enak - tako bi laže povečali prodajo svojih poglavitnih izdelkov, predvsem zbirk podatkov. Pred časom so se menda resno zanimali tudi za JBoss, a jim ga je pred nosom "izmaknil" Red Hat. Ali je mogoče, da bi Oracle zdaj meril kar na Red Hat? Spomnimo se zgodbe okrog J.D. Edwardsa. Ko je tega prevzel PeopleSoft, je Oracle sovražno prevzel PeopleSoft. Ko Oracle zagrize, ne popusti več.
*
Ali prihajajo časi, ko nas bodo računalniški virusi tudi izsiljevali? Sophos je nedavno našel virus (Troj/Ransom-A), ki zaklene računalnik in od uporabnika zahteva plačilo enajst dolarjev prek sistema Western Union, drugače bo program vsakih 30 minut zbrisal nekaj datotek. Po plačilu odkupnine avtor menda odklene računalnik. Hecno je, da "ponudi" celo tehnično pomoč, če bi bilo pri odpravi napada kaj narobe. To sicer ni prvi tak virus, a nazorno kaže, da se nam morda obetajo še hujše nevarnosti, kot smo jih bili vajeni doslej.
Eden izmed razlogov, da je Apple zopet zelo uspešen, je nedvomno inovativnost, ki jo sicer marsikje pogrešamo.