Tehnomanija: maj 2004
Vstop Slovenije v EU ima seveda posledice tudi v računalniški industriji. Tako kot na drugih področjih, so nekatere za uporabnike ugodne, druge manj. Obetamo si lažji nakup izdelkov v poljubni državi članici EU, kar bo najbrž spodbudilo (vsaj na začetku) mrzlično iskanje, kje so cene najbolj ugodne (ne pa pozabiti na stroške prevoza ali poštnine), prav tako bo izbira širša. Številni izdelovalci, ki so Slovenijo doslej uvrščali preprosto v vzhodno Evropo, bodo morali spremeniti politiko in odpraviti "posebnosti", ki so jih zdaj upravičevali (in maskirali) s specifičnostjo in majhnostjo trga. Toda z vstopom se ponekod pojavljajo tudi namigi, da se bodo nekateri izdelki podražili. Najbolj banalni razlog bomo srečali pri politiki izdelkov z izvorom iz ZDA - če bodo proizvajalci sledili logiki EU, bodo ta hip preprosto dolarske cene zamenjali za evre, številka pa bo ostala ista. Najbrž ni težko izračunati, kaj to pomeni.
*
Intel bo v prihodnje o frekvenci svojih procesorjev precej manj poudarjal kakor doslej. Tako mobilni kot navadni namizni procesorji bodo imeli oznake 300, 500 in 700. Po še nepotrjenih podatkih bo Intel P4 "Prescott" s taktom 2,8 GHz imel ime P4 520, tisti s 3,0 GHz bo P4 530 in tisti s 3,2 GHZ bo imel oznako P540. Podobno bo Pentium M z razvojnim imenom "Dothan" nosil oznako Pentium M 700. Intel s tem korakom ne priznava toliko pravilnosti odločitve družbe AMD, ki nekaj podobnega zdaj počne že nekaj let, kot popravlja lastno napako iz preteklosti, ko so javnost navadili, da je hitrost v GHz domala edina in najpomembnejša lastnost. Zlasti pri prodaji novih Pentiumov M, ki delujejo pri nižjih taktih, a nudijo višjo zmogljivost, kupce močno bega podatek z nižjim taktom. Ker bo tehnologijo Pentiumov M Intel kmalu preselil tudi v namizni svet, si je s tem nakopal kar nekaj težav. Upajmo le, da rezultat ne bo ravno nasproten - še večja zbeganost.
*
Podjetju Sun je v minulem mesecu izpolnilo kar nekaj želja. V senci presenetljivega sporazuma z družbo Microsoft so dosegli tudi to, da največja ameriška veriga veleblagovnic Wal-Mart od nedavnega prodaja osebne računalnike z vnaprej naloženim operacijskim sistemom Java Desktop System, Sunovo izpeljanko Linuxa. Ekskluzivno za Sun in Wal-Mart jih sestavlja malo znana družba Microtel, kupec pa dobi za borih 300 dolarjev sistem s procesorjem AMD Duron 1,6 GHz, 128 MB RAM, 40 GB disk in enoto CD-ROM, a brez monitorja. Na voljo so tudi zmogljivejši sistemi, vsi pa imajo poleg operacijskega sistema popoln nabor programov, tudi pisarniški paket StarOffice. Sun je s prvimi rezultati zelo zadovoljen, zato že javno namiguje možnost, da bi Wal-Mart postal ekskluzivni dobavitelj za njihov prodor na namizja.
*
Nedavna odločitev EU o kaznovanju Microsofta dobiva novo, politično dimenzijo. Kmalu za izrekom obsodbe sta se oglasila ameriška vlada in celo zvezno tožilstvo, ki sta ostro obsodila način, obrazložitev in višino kazni. EU naj bi po njunem postavljala umetne ovire in morda celo podžigala novo trgovinsko vojno. Zanimivo je, da so se oglasili isti (zlasti DOJ), ki so še pred nekaj meseci podobno preganjali Microsoft na domačih tleh. Ne glede na to, da so razlogi in ukrepi rahlo drugačni, pa se je težko znebiti občutka, da gre dvojna merila. Očitno so Američani enotni, ko gre za varovanje lastnih interesov zunaj ZDA, obenem pa dajejo vtis o lastnem prepričanju, da le oni znajo pravilno regulirati velikane pri njihovem početju na trgu. Prav zanimivo bo videti, ali bo poteza EU imela dolgoročne posledice ali celo povračilne ukrepe, saj je potencialnih podobnih žarišč na obeh trgih kar nekaj.
*
DOS se ne da! V časih, ko govorimo o novi različici Windows Loghorn, 64-bitnem računalništvu in drugih sodobnih tehnologijah, se zdi skoraj neverjetno, da operacijski sistem DOS še vedno živi. Microsoft ga je sicer že zdavnaj zakopal, toda njegova izpeljanka DR-DOS je še vedno precej prisotna, zlasti na trgu vgradnih naprav. Podjetje DeviceLogics, ki je po številnih zamenjavah sedanji lastnik programa, je nedavno objavil celo novo različico DR-DOS 8.0, ki pa bo kot kaže zadnja, saj ne nameravajo vlagati v nadaljnji razvoj. Nova različica prinaša podporo za datotečni sistem FAT32, podporo za večopravilnost in mehanizem za varčevanje z energijo. Podjetje pa je pripravilo tudi zanimiv program DRLX, ki omogoča izvajanje Linux programov (brez grafike) pod DR-DOSom. V okolju DOS se preprosto zažene jedro Linuxa in na njem zasnovan program, po koncu izvajanja pa nadzor zopet dobi DOS. Glede tega ni dvoma - vsaj na področju vgradnih naprav je naslednik DOS torej Linux.
*
Zgraditi superračunalnik ni preprosto. Skupina študentov z univerze v San Franciscu je nedavno poskušala sestaviti superračunalnik iz prenosnikov in osebnih računalnikov, ki so jih za poizkus posodili študenti. V šolski telovadnici so tako povezali okoli 700 sistemov v projektu z imenom Flashmob 1, cilj pa je bil, da bi se po procesorski moči povzpeli na lestvico 500 najhitrejših računalnikov na svetu. Poskus žal kljub skrbnemu načrtovanju (zagotovili so si celo dva 225 kW generatorja) ni uspel, saj so uspeli doseči "le" procesno hitrost 180 milijard operacij s premično vejico na sekundo, kar je premalo za uvrstitev na lestvico. Doseči bi morali okoli 500 milijard operacij na sekundo, najzmogljivejši računalnik ta hip pa doseže kar 35 bilijonov operacij na sekundo. Toda študenti niso obupali in že načrtujejo nov poskus.
*
Kako zgleda sodoben švicarski nožek? Poleg rezila, izvijača, vilice, odpirača steklenic, pisala in še česa ima tudi ... USB pomnilnik. Švicarski izdelovalec Swissbit bo kmalu na trg poslal vojaški nožek Victorinox, ki bo v štirih različicah poleg drugega nudil pomnilniški prostor za 64 do 128 MB podatkov. Švicarji ne bi bili Švicarji, če ne bi poskrbeli tudi za varnost in zasebnost, saj je do podatkov na ključu mogoče dostopati le z geslom. Naprodaj bo za 73 do 88 dolarjev.
*
Bill Gates ni več najbogatejši človek na svetu. Prehitel pa ga ni kak naftni magnat iz arabskega sveta, temveč švedski upokojenec Ingvar Kamprad, sicer bolj znan kot ustanovitelj in še vedno lastnik podjetja Ikea. Kamprad, ki je znan po tem, da ni razsipen in na letalih leti v turističnem razredu, je po zadnjih ocenah vreden kar 53 milijard dolarjev, medtem ko Gates trenutno skupaj zbere "le" 47 milijard dolarjev. Manjša skrivnost je to, da je do spremembe v vrstnem redu prišlo zaradi ugodnega tečaja evra. Medtem pa se programska oprema v Sloveniji draži.... iz istega naslova.
Z vstopom se ponekod pojavljajo tudi namigi, da se bodo nekateri izdelki podražili.
V ZDA menijo, da EU postavlja umetne ovire in morda celo podžiga novo trgovinsko vojno, kar pa kaže na dvojna merila ameriške administracije.