Tehnomanija: maj 2005
V računalniški industriji že vrsto let potekata dve "vojni", v katerih se "bitke" kar vrstijo - tiste za prevlado na področju procesorjev in tiste pri grafičnih pospeševalnikih. Po tem, ko sta svoje orožje prav v zadnjem obdobju razkazala AMD in Intel (64-bitna podpora, dve jedri na procesor), se zopet ogreva ozračje okoli družb ATI in nVidia. Na videz je nekoliko v prednosti ATI, ki bo novo jedro z delovnim imenom R520 Fudo predstavil že junija. Govor je o pospeševalniku, v celoti zgrajenem z 90-nm tehnologijo in nekje med 300 in 350 milijoni tranzistorjev. Delovni takti naj bi se gibali med 750 in 900 MHz, ATI pa stavi predvsem na nov model senčenja Shader Model 3.0. V družbi nVidia so med tem precej bolj molčeči, čeprav se že ve, da bo tudi nova družina procesorjev Gxx temeljila na 90-nm arhitekturi, nVidia pa namerava nadaljevati uspešno zgodbo z vodilom SLI. Še več, informacije iz virov blizu podjetju celo trdijo, da nVidia razmišlja o konceptu več jeder na pospeševalnik, podobno kot AMD in Intel, kar bi na eni sami kartici zagotovilo to, za kar danes potrebujemo SLI.
*
Čeprav so se izdelovalci čipov, zlasti procesorjev, v zadnjem času usmerili v iskanje alternativnih pristopov za večanje zmogljivosti izdelkov, ostaja delovni takt še vedno "zlati gral" elektronike. Tekma se bo, kot kaže, odvijala tudi v prihodnje, o čemer priča tudi nedavni podvig raziskovalcev z univerze v Illinoisu, ki jim je uspelo izdelati delujoč tranzistor s taktom kar 604 GHz. Za dosego tega cilja so uporabili nove snovi, zlasti indijev fosfid in indijev galijev arzenid, ki sta temelj za kompozitno strukturo kolektorja, baze in emitorja, s čimer so dosegli skrajšanje časa in povečali gostoto toka v tranzistorju. Znanstveniki celo verjamejo, da niso daleč od teraherca (1000 GHz), čeprav v isti sapi priznavajo, da je metodologija še daleč od praktične rabe.
*
Kot smo že pisali na tem mestu, je ena najbolj vročih tem ta hip dvoboj za naslednika nosilcev DVD. V zadnjih tednih se je v tekmi med standardoma HD-DVD in Blu-ray marsikaj spremenilo in vse kaže, da dobiva HD-DVD vse večjo podporo na račun tekmeca. Za prvovrstno presenečenje pa je poskrbel Sony, sicer eden glavnih, če ne glavni pobudnik standarda Blu-ray, pri čemer so predstavniki podjetja javno zatrdili, da so "odprti za kompromis v prid bodočim uporabnikom". Za zdaj sicer trdijo, da konkretnih pogajanj glede združitve iniciativ še ni bilo, toda vse nakazuje na to, da zna Blu-ray izgubiti enega od glavnih stebrov. Sony očitno ne želi doživeti še enega neuspeha, kot je bil nekoč Betamax.
*
V ozadju boja za prevlado, kdo bo zmagal med standardoma HD-DVD in Blu-ray, podjetje InPhase še vedno verjame, da je prihodnost v holografskih nosilcih. Naj spomnimo, da je InPhase tehnologijo in delujoče prototipe predstavil že pred nekaj leti, vendar jih doslej še ni uspelo spraviti v produkcijo. Nedavno so se zopet pojavili v javnosti in prikazali delujoč prototip nosilca, ki lahko hrani 200 GB v več slojih na nosilcu "standardne" velikosti, torej premera 12 cm. Začetek prodaje pa so obenem zopet prestavili na leto 2006, ko naj bi začeli pravzaprav še z nekoliko zmogljivejšo različico - 300 GB na nosilec. Da bo navdušenje popolno - do leta 2009 napovedujejo hrambo kar 1,6 TB na "navadno" ploščo. Vse lepo in prav, toda zdaj potrebujejo že nekaj več verodostojnosti v svojih obljubah.
*
Dell si je, kot kaže, izmislil nov način, kako se hitro in učinkovito znebiti zalog. Na izbranih mestih je objavil posebne kupone, s katerimi so kupci dobili možnost nakupa prenosnikov večinoma po skoraj polovičnih cenah. Prenosnik, ki je v redni prodaji, denimo, stal 1600 dolarjev, je bil s kuponom na voljo za le 850 dolarjev. Po virih blizu podjetja naj bi bil uspeh fenomenalen, saj so skladišče z 10.000 prenosniki razprodali v manj kot 45 minutah od začetka prodaje. Še eBay se s svojimi dražbami ne more pohvaliti s takimi hitrostmi. Dell menda pripravlja še nekaj takih akcij, vendar vnaprej ne bodo znane. Ni kaj, cena je še vedno najpomembnejša, potrošniki pa si ne morejo kaj, ko vidijo "drastične" popuste.
*
Ko smo že pri prodajnih rekordih, ne moremo mimo nedavnega, ki ga je dosegel Sony ob začetku prodaje svojih prenosnih igralnih konzol PlayStation Portable (PSP) v ZDA. PSP je očitno postal prava modna muha, saj so v prvih dveh dneh prodali kar 500.000 primerkov in kmalu spraznili sicer dobro založena skladišča. Povpraševanje je celo povzročilo, da so se konzole prodajale "neuradno" po precej višjih cenah od izklicne, Sony pa si mrzlično prizadeva, da bi povečal proizvodnjo in koval železo, dokler je vroče. Microsoft je namreč tik za petami z napovedano predstavitvijo igralne konzole Xbox druge generacije (ime še ni povsem znano), kar se bo zgodilo maja. Microsoft optimistično napoveduje, da bodo že letos prodali več kot tri milijone enot.
*
Kot je znano, je temeljni gradnik prihajajoče različice igralne konzole Sony PlayStation 3 mikroprocesor Cell, ki so ga družno razvili Sony, Toshiba in IBM. Zdaj je že povsem jasno, da Cell ne bo ostal samo v tej igralni konzoli, saj je IBM tudi uradno sprožil pobudo za uporabo v drugih napravah in okoljih. IBM meri predvsem na uporabnike DSP procesorjev in zahtevnih slikovnih obdelav, kot so zdravstvo, letalska industrija in vojska, toda mnogi menijo, da IBM v resnici meri tudi na izdelovalce osebnih računalnikov. Danes je najbrž še prehitro trditi, da bi lahko Cell postal temelj bodočih računalnikov Apple, ni pa ta zamisel povsem nemogoča. Osnova je namreč arhitektura Power, ki je že danes osnova za Macintoshe. Več naj bi vedeli na to temo naslednje leto in leta 2007, ko bodo na podlagi prvotne arhitekture nastale nove različice.
*
V poplavi slabih novic za Intelov Itanium se je vendarle našla ena spodbudna. Microsoft je potrdil, da namerava novo različico operacijskega sistema Windows "Longhorn" Server prenesti tudi na Intelovo najzmogljivejšo platformo. Toda do predstavitve sta še najmanj dve leti, prav tako še ni jasno, ali bo različica za Itanium na voljo hkrati z drugimi. Dogovor pravzaprav ustreza tudi Microsoftu, saj mora nekako upravičiti naložbo, ki jo je začel že pred nekaj leti za prenos svojih izdelkov na Intelovo novo platformo, ki zaradi visokih cen in pomanjkanja primerne programske opreme nikakor ne dosega napovedovanih in pričakovanih rezultatov.
*
Tokratni prispevek moramo žal skleniti z žalostno novico - organizatorji nekoč najbolj znamenitega računalniškega sejma Comdex v Las Vegasu so sporočili, da dogodka tudi letos ne bo. Po tem, ko so ga odpovedali že minulo jesen, so obljubili, da bodo premor izkoristili za reorganizacijo in pripravo na letošnjo razstavo. Danes obljubljajo sejem za leto 2006, toda najbrž jim le še redki verjamejo. Sejem je nekoliko nadomestil Consumer Electronics Show (CES), ki se dogaja na istem mestu le dober mesec za predvidenim terminom za Comdex, na njem pa je vsako leto več računalniških izdelovalcev in vsebin. Comdex, počivaj v miru.
Sony je nedavno poskrbel za prvovrstno presenečenje, ko je nakazal, da je pripravljen za kompromisni dogovor glede združitve standardov Blu-ray in HD-DVD.