Tehnomanija: maj 2006
V začetku aprila je Apple spet presenetil javnost s tem, ko je objavil program Boot Camp, ki omogoča zagon operacijskega sistema Windows na računalnikih Macintosh, poleg operacijskega sistema Mac OS in v popolnem sožitju z njim. Ob tem so zagotovili tudi vse ustrezne gonilnike, da Windows nemoteno deluje v jabolčnih računalnikih. Hkrati pa še vedno dajejo povsem jasno vedeti, da ne nameravajo prodajati Oken. Zakaj se je torej Apple odločil za ta korak? Eden od možnih odgovorov je v tem, da Apple sebe še vedno vidi predvsem kot izdelovalca strojne opreme, ki programe izdeluje predvsem zato, da prodaja računalnike (in drugo opremo). Kljub temu se je težko otresti občutka, da Apple tudi tokrat ni povedal vse zgodbe. Zanimivo je tudi, da je Boot Camp objavil le nekaj dni za tem, ko je isti korak, zagon Windows XP, uspel tudi neodvisni skupini zagretih navdušencev. Presenetljiv je tudi odziv javnosti, še posebej iz poslovnega sveta, ki korak pozdravlja z navdušenjem. Kot kaže, si ljudje silno želijo Macov - toda z okoljem Windows.
*
Ali se Microsoft pripravlja, da bo ubil dve muhi (Apple iPod in Sony PSP) na en mah? Po tem, ko je na CeBitu Microsoft predstavil nov tip tabličnih računalnikov Origami, se je začelo šušljati, da to ni zadnja "strojna" novost iz Redmonda v tem letu. Microsoft namreč pospešeno pripravlja novo mobilno napravo, ki bo združevala glasbeni (MP3) predvajalnik in igralno konzolo. Zadeva ima delovno ime XPlayer, viri blizu razvojne ekipe pa navajajo, da bo temeljila na procesorjih Transmeta. Za zdaj še ni znano, kakšen operacijski sistem bodo te naprave uporabljale, pa tudi to ne, ali bo igralni del združljiv z igralnimi konzolami Xbox.
*
Dvoboj med Microsoftom in Evropsko unijo se nadaljuje. Po tem, ko so dosegli sporazum glede okolja Windows brez predvajalnika Media Player (toda vse določbe, kot kaže, niso bile povsem spoštovane), je že na vidiku nova fronta. Neelie Kroes, komisar za boj proti monopolom, je dal jasno vedeti, da Microsoft ne bo dobil dovoljenja za prodajo operacijskega sistema Windows Vista, če bo ta vseboval nekatere programe, ki so vključeni v razvojnih različicah. Pod drobnogledom je, kot kaže, tokrat integracija spletnega iskalnika v operacijski sistem. Čeprav podrobnosti niso znane, je menda v ozadju Google, ki se je pritožil nad nepoštenimi možnostmi pri integraciji z brskalnikom Internet Explorer 7. Ali je to tudi prvi neposredni spopad Microsofta in Googla?
*
Medtem pa Microsoft vsaj na prvi pogled že kaže znake zaostajanja za ponudbo Googla. Lep zgled je nedavna objava storitve Google Calendar, ki dodaja možnost upravljanja osebnih urnikov kar prek spleta. Le dan po objavi razvojne različice Googlovega orodja je Microsoft dal vedeti, da tudi sam pripravlja spletni urejevalnik koledarjev. Menda naj bi novo orodje močno uporabljalo tehnologijo AJAX, pripravljajo pa tudi posebno različico za okolje Windows Vista. Kljub temu da tega ne bo nihče priznal, Google počasi, a vztrajno nadomešča del za delom pisarniškega paketa Microsoft Office in podobnih programov. Tega se Microsoft, kot kaže, zelo dobro zaveda. Lahko si le mislimo, kaj bo, ko bo Google objavil novo različico spletnega urejevalnika Writely, ki so ga nedavno kupili.
*
Čeprav različni izdelovalci na ves glas razlagajo, da so gorivne celice prihodnost mobilnega računalništva, ta hip še ni nobene naprodaj. Morda tudi zato, ker večinoma ni bilo občutnejših razlik glede na to, kar lahko dosežemo danes z akumulatorji, a po nižji ceni. Zato je morda toliko pomembnejša novica, da je japonski Casio precej neopazno prikazal prototip gorivne celice, ki je kar 90 % manjša od dosedanjih, ob tem pa zagotavlja dovolj energije za nepretrgano delovanje prenosnika tja do 20 ur. To pa so že številke, ki pritegnejo tudi največje skeptike. Tehnologija naj bi bila naprodaj že letos.
*
Seiko-Epson razvija nov tiskalniški mehanizem, ki namesto laserjev uporablja diode OLED (Organic Light Emitting Diode). To tehnologijo smo doslej videli predvsem pri zaslonih, kjer obljublja veliko svetilnost in širok zorni kot ob še skromnejših merah kot pri tehnologij LCD. Prav mere pa so usmerile strokovnjake Epsona, da so razvili diode OLDE, ki lahko zagotovijo dovolj svetlobe za uporabo pri tisku. Prvi rezultati so menda zelo vzpodbudni, saj lahko z njimi še bolj natančno krmilijo izpis kot z laserji, poleg tega je tisk hitrejši, same naprave pa potencialno precej tanjše in cenejše. Kdo je že trdil, da bodo brizgalniki tisti, ki bodo izpodrinili laserje?
*
Ali mislite, da lahko računalniški virusi in trojanci napadejo vaš tiskalnik? Kot kaže, so na tem področju še "neraziskane" možnosti. HP je nedavno uporabnike laserskih tiskalnikov Color LaserJet 2500 in 4600 obvestil, da je v programski opremi Toolbox, ki se namesti poleg tiskalnikov in omogoča upravljanje tiska, varnostna razpoka, skozi katero lahko pridejo do datotek v uporabnikovem računalniku. Podrobnosti so zelo skope, rešitev je že na voljo, vendar se pri vsem skupaj zastavlja vprašanje, katere datoteke so pri tem mišljene. Upajmo le, da novi rod virusov ne bo znal "prestrezati" izpisov na tiskalnike.
*
Zdaj je že uradno, da bo Sonyjeva igralna konzola PlayStation 3 močno zamujala. Medtem ko so ob prvi predstavitvi obljubljali začetek prodaje nekako v času, ko bo nove konzole pripravil tudi Microsoft, je zdaj Xbox 360 prehitel tekmeca po tej plati. Sony trdi, da bo začetek prodaje šele novembra, domala leto dni po močno Xboxu 360. Za povrh prve napol uradne vesti govorijo o tem, da bo PS3 naprodaj po ceni od 500 do 600 evrov, to pa je znatno več kot pri Microsoftu, ki za Xbox 360 v najzmogljivejši sestavi zahteva 400 evrov. Kot kaže, se Sony ubada z resnimi težavami, saj viri v internetu zagotavljajo, da so dejanski proizvodni stroški še višji. Pa kljub vsemu v Sonyju še vedno trdijo, da bo Sony PlayStation 3 prava uspešnica, ki bo zlahka pometla s tekmeci.
*
Tekma med ponudniki programske opreme za virtualizacijo strežnikov in računalnikov dobiva vsak dan nove razsežnosti. Področje, na katerem je še nedavno tako rekoč kraljeval VMware, je vsak dan bolj polno novih ponudnikov, zlasti na strani rešitev za Linux, zadnji udarec pa je prispeval Microsoft, ko je napovedal, da je od aprila izdelek Virtual Server 2005 na voljo brezplačno. VMware je že pred časom ubral podobno pot z izdelkom VMware Server, ki še nastaja na osnovi dosedanjega izdelka VMware GSX. Več kot očitno postaja, da bodo osnovni izdelki za virtualizacijo v prihodnje na voljo brezplačno in bodo postali sestavni del operacijskih sistemov (tako Linux kot Windows). VMware ima na svojo srečo še vedno nedosežen izdelek VMware ESX, ki ga zelo uspešno prodaja, in dodatna orodja Virtual Infrastructure, ki jih tekmeci večinoma še nimajo. Vprašanje pa je, koliko časa bo tudi to področje nedotaknjeno.
Kot kaže, si ljudje silno želijo Macov - vendar z okoljem Windows.