Tehnomanija: maj 2008

V družbi Gartner, ki slovi po pogosto odmevnih trditvah in ugibanjih, menijo, da bo imel Microsoft z operacijskim sistemom Windows v prihodnosti vse več težav. Če se koncept, metode dela in še kaj v Microsoftu ne bodo spremenili, napovedujejo celo zaton tega doslej najuspešnejšega okolja. Kot dokaz navajajo več ugotovitev. Predvsem dolge razvojne cikle vsake nove različice, kar Microsoftu onemogočajo inovacije, to pa številni tekmeci danes že počnejo hitreje. Drugi razlog je pomanjkanje modularnosti operacijskega sistema, kar bo onemogočilo uporabo na različnih vrstah naprav. Prav prihod cenejših in preprostejših prenosnikov utegne biti za Microsoft velik problem, saj Windows Vista na njih večinoma ne bo deloval, pač zaradi zahtev po zmogljivi strojni opremi. Med preostalimi argumenti naštevajo pomanjkljivo združljivost med različicami, selitev klasičnih programov v splet in seveda cenovno politiko. Vprašanje je, ali gre za dolgovidnost ali kratkovidnost Gartnerja?

*

Sodeč po nekaterih reakcijah Microsofta, bi lahko špekulirali, da so morda za Gartnerjevo napoved vedeli celo, preden je prišla v javnost. Nekaj dni pred tem so se namreč pojavila "zanesljiva" namigovanja, da bo naslednja različica okolja Windows, imenovana za zdaj "7", na voljo že leta 2009, torej leto pred dosedanjimi napovedmi. Vir naj bi bil celo sam Bill Gates na neformalnih pogovorih ob eni izmed konferenc. Drug zanimiv podatek je uradno obvestilo, da bo Microsoft podaljšal prodajo okolja Windows XP za dve leti, torej do leta 2010, predvsem zato, da ostanejo navzoči na področju cenejših računalnikov (predvsem prenosnikov), ki jih napovedujejo številni izdelovalci. Vsekakor gre za poteze, ki Windows Visto kažejo v drugačni luči, kot skuša to predstaviti sam Microsoft.

*

Evropski parlamentarci so se odločili, da ne bodo podprli predloga zakona, po katerem naj bi operaterji "izmenjevalce datotek" lahko izključili iz interneta. Po mnenju večine je predlagani zakon, ki ga je pripravila Francija, preveč radikalen in posega na področje osebnih in človekovih pravic. Po mnenju analitikov naj bi s tem parlamentarci želeli predvsem doseči kompromis med interesom založnikov in uporabnikov, ker slednji v predlogu niso bili zaščiteni. Številni založniki zdaj kritizirajo predlagatelje, češ da je bil predlog slabo napisan in predstavljen javnosti. Zanimivo pa je, da odločitev parlamenta ni zavezujoča za posamezne članice. Francija tako že pripravlja strog zakon, ki bo omogočal izklop izmenjevalcev datotek, če jim bodo dokazali piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin.

*

Zanimivo bo tudi spremljati razvoj dogodkov okrog vprašanja varovanja zasebnosti podatkov, ki jih za svoje delovanje uporabljajo spletni iskalniki. Poseben odbor Evropske unije je nedavno pozval vodilne ponudnike, kot sta Google in Yahoo, naj zagotovijo brisanje podatkov, zbranih od uporabnikov po največ šestih mesecih od posameznega iskanja. Odbor za zdaj nima formalne moči, da bi to zakonsko uveljavil, vendar poznavalci vedo, da bodo po potrebi ubrali tudi to pot. Ker je zbiranje podatkov, še bolj pa vzorcev uporabe spletnih iskalnikov osnova za kasnejše razdelitve oglaševalskega denarja med ponudniki spletnega iskanja, ti zagovarjajo svoje stališče. Daljše obdobje analize podatkov daje bolj zanesljive rezultate pri oglaševanju, tako da jim poteza EU ni po godu. Na pritisk javnosti so sicer že doslej omejili rok hrambe podatkov o uporabnikih, ki je zdaj od 13 (Yahoo, AOL) do 18 mesecev (Google Microsoft).

*

Izdelovalci procesorjev še naprej sanjajo o prihodnosti, ko bo na posameznem čipu vse več jeder. Intel tako za leto 2010 napoveduje procesorje Westmere, ki bodo na namizje prinesli že šest jeder. Toda vprašanje je, kako bomo uporabniki te zmožnosti sploh uporabili. Izdelovalci programske opreme opozarjajo, da je na svetu premalo izkušenih programerjev za področje vzporednega procesiranja, s čimer bi lahko programska oprema s pridom izkoristila nove zmožnosti. Kako pereč je problem, kaže podatek, da je Microsoft ameriškim izobraževalnim ustanovam podaril 20 milijonov dolarjev namensko za šolanje ustreznih strokovnjakov. Medtem pa izdelovalci procesorjev brezglavo bezljajo naprej. Sodeč po Forresterju, naj bi že kmalu videli prve 64-jedrne procesorje s x86 tehnologijo, nekaj let zatem pa morda celo na namizju.

*

Kaj pravite na glasbene posnetke, ki zasedajo 1000-krat manj prostora kot današnji posnetki MP3? To naj bi uspelo raziskovalcem univerze v Rochestru, ki so prikazali 20-sekundni posnetek klarineta v podatkih, ki zavzemajo manj kot 1 KB. Za razliko od digitalizacije zvoka so se tokrat lotili reprodukcije po drugi poti - s simulacijo realnih glasbil in načina igranje glasbe. Z meritvami so pripravili računalniški model vseh dejavnikov, od vrste ustnika na klarinetu, zračnega pritiska uporabnika, uporabe različnih tehnik igranja do načina, kako se zvok širi iz glasbila. Rezultat je zelo verodostojen generator zvoka, ki potrebuje precej manj informacij, kot jih porabimo danes pri digitalizaciji. Za zdaj znajo predstaviti le eno glasbilo naenkrat, toda obeti so zelo dobri. Avtorji, ki so raziskavo uporabili za doktorsko disertacijo, trdijo, da bomo nekega dne glasbenike "posnemali" in ne snemali.

*

Uspeh igralne konzole Nintendo Wii, kot kaže, zelo jezi oba tekmeca, tako Sony kot Microsoft. Slednji naj bi pripravljal svojo različico brezžične igralne palice, ki bo zaznavala gibanje po vzoru Wii Remote. Informacija naj bi prišla iz krogov razvijalcev nove generacije iger za konzolo Xbox 360, pri kateri je predvidena taka funkcija. Gre za zanimiv obrat v stališčih, saj je Microsoft še nedavno javno dvomil o dolgoročni uspešnosti koncepta, ki ga je razvil Ninitendo.

*

V ponudbi računalniških izdelkov in storitev ima reklamiranje vse globlji in pogosto nadležen vpliv. Lep primer so, denimo, brezplačni in preizkusni programi, ki jih dobimo ob nakupu novega računalnika, številnih pa pogosto ne želimo in ne potrebujemo. Še več, v nekaterih primerih, denimo pri poslovni rabi, so celo moteči, saj jih je treba skladno s politiko podjetja pogosto odstraniti, to pa utegne biti zamudno. Sony vam v ZDA lahko priskoči na "pomoč". Odstranili vam bodo preizkusne različice programov v svojih računalnikih - toda za doplačilo! Kupci lahko pri naročilu izberejo možnost, da ne bodo imeli nameščenih programov, in za to plačajo 50 dolarjev! Sony to opravičuje s stroški odstranitve pri sicer "serijsko" vgrajenih nepotrebnih programih. To mora biti narobe svet - zdaj moramo torej plačati, da nečesa "ne" dobimo, in ne nasprotno?

Kupci lahko pri naročilu izberejo možnost, da ne bodo imeli nameščenih programov, in za to plačajo 50 dolarjev! To mora biti narobe svet - zdaj moramo torej plačati, da nečesa "ne" dobimo, in ne nasprotno?