Tehnomanija: november 2004

*

Sun si močno prizadeva, da bi pisarniški paket StarOffice in njegov odprtokodni sorodnik OpenOffice.org postala mednarodna standarda. Nedavno so tako podprli odločitev Evropske zveze oziroma komisije za izmenjavo podatkov med administrativnimi enotami, da zapise dokumentov paketa OpenOffiec.org predlagajo za standard v okviru mednarodne organizacije International Standards Organization (ISO). Sun je tudi podprl namero organizacije OASIS, ki razvija standard na osnovi zapisov XML v paketu OpenOffice.org, ki bo nosil ime OASIS Open Document Format. V obeh primerih bodo filtri za dokumente javni in jih bo mogoče uporabiti v drugih paketih. Zanimivo pa je, da Sun na drugi fronti sodeluje z Microsoftom, pri čemer je boljša združljivost med pisarniškimi paketi eden od temeljev sporazuma, po katerem je Microsoft Sunu plačal 2 milijardi dolarjev za poravnavo. Brez dvoma je pametno staviti na več konjev hkrati.

*

Kateri je naslednji izziv za odprto kodo? Po mnenju guruja Jona 'Maddog' Halla so to odprtokodne rešitve za internetno telefonijo. Na tem področju so doslej na voljo le specializirane in razmeroma drage rešitve podjetij, kot so Cisco, Avaya in 3Com, ki slonijo na kombinaciji lastninske strojne in programske opreme. Odprtokodni sistem bi lahko ceno sistemov VoIP drastično znižali, poleg tega pa bi postavili trdnejše temelje za standarde in boljšo združljivost med sistemi, kar doslej lastninskim sistemom ni povsem uspelo. Eden takih sistemov je projekt Asterisk (www.asterisk.org), ki že dobiva številne privržence.

*

Podjetje Google je najbrž eno največjih presenečenj tega leta, toda kaže, da presenečenj še ni konec. Spomnimo se, da je Google letos presenetil javnost z najavo brezplačne poštne storitve s kar 1 GB velikimi poštnimi predali za uporabnike, potem pa so javnost presenetili z javnim razkritjem (odličnih) poslovnih rezultatov ter nadvse uspešnim vstopom na borzo. Prav te dni so predstavili majhno, a učinkovito orodje za iskanje podatkov po krajevnih diskih, po virih dobro obveščenih pa naj bi pripravljali še niz drugih orodij, med katerimi izstopata lastni spletni brskalnik in orodje za trenutno sporočanje. To potrjuje tudi vest, da je Google v zadnjem času pritegnil nekatere razvijalce, ki so sodelovali pri razvoju Microsoftovega Internet Explorerja in Sunove jave. Po mnenju opazovalcev pa spisek načrtovanih orodji s tem še ne konča.

*

Kitajska je pred nekaj meseci uradno podprla lastni standard za optične diske EDV, s katerim naj bi tekmovali z obstoječo tehnologijo DVD. Prvi rezultati po prihodu izdelkov, združljivih z EDV, na trg pa so vse prej kot pozitivni. Zanimanje zanje je sila majhno, proizvodnja pa kljub predvidevanjem ni nič cenejša od predvajalnikov DVD. Veliko kitajskih izdelovalcev zato zavrača podporo za EDV, čeprav ministrstvo za informacijsko tehnologijo to zahteva. Videti je, da kitajsko vztrajanje na lastnih standardih ne bo obrodilo sadov, čeprav so nedavno celo napovedali, da bodo nadaljevali lastno razvojno pot z optičnimi diski za video z visoko ločljivostjo (HDV).

*

Microsoft je po prvih pilotskih poskusih začel na izbranih trgih hitro širiti ponudbo okrnjene različice operacijskega sistema Windows. Izdelek z imenom Windows XP Starter Edition je po Maleziji, Tajski in Indoneziji od nedavnega na voljo tudi v Indiji in Rusiji, analitiki pa menijo, da je Kitajska naslednji cilj. Da bi odvrnili nevarnost masovnega prehoda na odprtokodne sisteme, so pri Microsoftu precej znižali ceno okrnjene različice: v povprečju stane le 35 dolarjev, vendar le ob nakupu novega računalnika. Nenavadne pa so omejitve - uporabnik ne dobi podpore za domača omrežja, uporablja lahko le en uporabniški račun, ločljivost zaslona pa je lahko največ 800 × 600 pik. Še večja omejitev pa je v tem, da ima uporabnik lahko naenkrat odprta največ tri okna (oziroma programe). Analitiki menijo, da so omejitve prevelike in zato ocenjujejo, da Microsoft s tem korakom ne bo uspel bistveno zmanjšati uporabe piratskih različic okolja Windows. Morda pa vendarle uspejo iztržiti kak dolar, ki ga sicer ne bi.

*

Kljub prizadevanjem izdelovalcev je varnost v računalnikih vse težje branljiva trdnjava. Po izbruhih virusov in tonah nezaželene elektronske pošte so zdaj na pohodu zlasti vohunski (spyware) programi. Pred njimi ni varen prav nihče, niti Bill Gates, ki je nedavno doživel tovrstno epidemijo na svojih domačih računalnikih. Kako pomembno vlogo ima še vedno Gates v Microsoftu, jasno kaže podatek, da so se pri Microsoftu morda tudi na pobudo lastnika odločili za razvoj lastnega orožja za boj proti vohunom. Za zdaj nista znana niti datum izida, niti stališče, ali bo izdelek brezplačen ali ne. Nekateri omenjajo možnost, da bo izdelek prišel na dan sočasno s prvim Microsoftovim protivirusnim izdelkom, ki ga razvijajo pri hčerinskem romunskem podjetju GeCAD.

Po mnenju guruja Jona 'Maddog' Halla so odprtokodne rešitve za internetno telefonijo ena največjih priložnosti za gibanje odprte kode v bodočih letih in najbrž gonilo, ki bo močno pospešilo uporabo internetne telefonije.