Tehnomanija: november 2006

Sonyjeva afera z akumulatorji dobiva vsak dan nove razsežnosti. To, kar se je začelo z vpoklicem akumulatorjev za prenosnike družb Dell in Apple, se je nadaljevalo še z družbami Lenovo, Toshiba, Fujitsu in Fujitsu Siemens, Hitachi, Sharp in izdelki družbe Sony. Do tega trenutka med večjimi izdelovalci le Hewlett-Packard ni napovedal vpoklica za svoje izdelke. Ostaja še odprto vprašanje, kaj v svoje izdelke vgrajujejo tajvanski, korejski in kitajski izdelovalci in ali imajo pogum in odgovornost za podoben korak. Ko sem se lotil pisanja tega prispevka, je bilo po svetu vpoklicanih že več kot 7 milijonov akumulatorjev. Analitiki napovedujejo, da bo končna številka zagotovo višja od 10 milijonov. Škoda za Sony je velikanska - po nekaterih ocenah že presega pol milijarde dolarjev, če ne upoštevamo morebitnih odškodninskih zahtevkov, ki jih nekateri že napovedujejo. Ob tem pa strokovna javnost meni, da bo pravo posledico Sony utrpel šele čez čas, saj izdelovalci kratkoročno nimajo zadosti alternativnih virov, zato prehod na druge izdelovalce ne bo trenuten. Največ bosta pridobila poglavitna tekmeca - Sanyo in Panasonic, za Sony pa celo ugibajo, da se bo po koncu afere morda celo umaknil s področja akumulatorjev.

*

Akumulatorji pa niso edino področje, ki žuli japonski Sony. Oktobra je bilo popolno presenečenje, da bo podjetje nehalo izdelovati in tržiti računalniške monitorje. V ZDA ukrep velja takoj, v Evropi pa naj bi dobava potekala predvidoma še do konca leta. Odločitev so sprejeli na Japonskem, tako da so z odločitvijo presenetili celo vodilne pri Sonyju v Evropi. Razlog uradno ni naveden, je pa implicitno jasen - vse večja konkurenca izdelovalcev iz držav s cenejšo delovno silo, predvsem od sosedov na Korejskem polotoku. Korak vendarle preseneča, saj so bili monitorji doslej pomembni v Sonyjevem prometu (očitno ne dobičku), Sony pa je bil tudi pomemben inovator na tem področju.

*

S približevanjem datuma objave operacijskega sistema Windows Vista se nadaljuje stopnjevanje spora med Microsoftom in izdelovalci varnostnih programov. Glasna sta predvsem Symantec in McAfee, ki sta bila še v začetku oktobra tik pred tem, da bi vložila novo protimonopolno tožbe proti velikanu iz Redmonda. Toda Microsoft se odločil za pametno potezo in popustil pred pritiski tehnoloških partnerjev (karkoli že to pomeni za Microsoft). Objavili so, da bodo odprli pot za dostop do jedra Viste, kar so doslej strogo preprečevali, ob tem pa bodo poskrbeli za nov "varni" programski vmesnik, s katerim ne bodo ogrozili varnosti sistema. Prav tako bodo omogočali vključitev drugih programov v orodje Windows Security Center. Toda zgodbe še ni konec, saj previdni "partnerji" čakajo še na tehnične podrobnosti, poleg tega varnost ni edino področje, nad katerim se pritožujejo. Adobe se je menda že sestal s predstavniki EU za zaščito svojih interesov pri orodjih za pripravo dokumentov PDF (to naj bi Microsoft ob paketu Office 2007 ponujal brezplačno).

*

Kakšne načrte ima AMD s prevzemom družbe ATI? Če odmislimo, da so s tem pridobili pomemben delež na današnjem trgu grafičnih kartic, je pravi motiv najbrž v smeri razvoja tehnologije, ki jo lahko pričakujemo čez kako leto. Po trditvah virov iz podjetja naj bi AMD že leta 2008 grafični procesor (GPU) združil v samo jedro centralnih procesorjev. Za zdaj še ni znano, ali gre za postavitev ločenih jeder drugega ob drugem ali za tesnejšo integracijo. Stvar bo postala izvedljiva, ko bo AMD začel obvladovati 45 nm tehnologijo proizvodnje, učinki pa bodo zelo očitni. Poleg nižje cene bo poglavitna prednost tesna povezanost centralnega in grafičnega jedra, ki bosta lahko komunicirala z vodilom, ki lahko bistveno preseže hitrosti današnjih vodil AGP in PCI Express. Razlog za tako integracijo gre iskati tudi v tem, da grafični procesorji postajajo vse bolj programsko nastavljivi, z vse manj fiksnimi funkcijami, zato je taka združitev smiselna. Če bo ta korak uspešen, Intel zagotovo ne bo daleč s svojo podobno rešitvijo.

*

Kot kaže, bo Apple na področju filmov ponovil uspešno zgodbo, ki jo je izvedel z glasbo MP3 in kombinacijo iPod/iTunes. V prvem tednu trženja filmov v elektronski obliki so prodali več kot milijon dolarjev vrednega gradiva družbe Disney in to je več kot odličen začetek. Do konca leta naj bi tako samo s tem ponudnikom prodali več kot 50 milijonov dolarjev gradiva. Predstavniki Disneyja so nasmejani predvsem zato, ker se prodaja odvija povsem samodejno, domala brez vlaganja v dodatno trženje, tako da so se praktično čez noč iz previdnih skeptikov spremenili v navdušene zagovornike. Konkurenca na področju video vsebin pa ne počiva. Zanimivo smer je ubral Microsoft MSN, ki bo v kratkem prek svojih dveri začel tržiti in predvajati glasbene koncerte "v živo".

*

Analitiki družbe Gartner so na svoji letni konferenci razgrnil hipotetični scenarij razvoja spletnih storitev in ponudnikov, ki je marsikomu pognal strah v kosti. V Gartnerju menijo, da je zdajšnja rast družbe Google pravzaprav malenkost proti temu, kar bi se zgodilo, če bi se združila dva največja na področju spletnih storitev - Google in Amazon. Hipotetična tvorba, ki so jo napol za šalo poimenovali Googazon, naj bi temeljila na kombinaciji iskalnika in spletne prodajalne. To je po mnenju analitikov v bistvu prihodnost, ki je vsak dan bolj verjetna. Po ocenah naj bi taka entiteta obvladovala več kot 50 % spletne prodaje. To je večji tržni delež, kot ga imajo največja klasična trgovska podjetja, denimo Wal-Mart. Bojazen izhaja predvsem iz tega, da bi taka združba najbrž zelo vplivala na cene za kupce in dobavitelje, to pa ne bi bilo v prid prosti konkurenci. Po mnenju analitikov Google lahko v resnici tak cilj doseže tudi brez Amazona, vendar mu za zdaj manjka praktično še celotno ogrodje spletne trgovine. Vsekakor scenarij, ki ga ne gre kar zavreči.

*

Po tem, ko je virtualizacija postala ena najbolj priljubljenih tem v podatkovnih centrih, so izdelovalci procesorjev pohiteli, da bi s svojimi izdelki hitro podprli in "pospešili" to vrsto izdelkov. Toda nedavna bela knjiga družbe Vmware razkriva, da stojno podprte tehnologije pospeševanja delovanja virtualnih strojev pogosto ne dajejo takih rezultatov, kot bi pričakovali. Testi so pokazali, da je v nekaterih primerih, na primer pri prevajanju Linuxa v navideznem stroju, programske rešitve celo občutno hitreje izvedejo opravilo kakor pravi, popolnoma programski vmesnik. Razlog gre iskati v načinu, kako dosledno strojna podpora izvaja preklop konteksta med navideznimi stroji. Dodatni dejavnik, ki sili k razmisleku nad Intelovimi in AMDjevimi novostmi, je to, da so vse rešitve virtualizacije (vsaj na platformi x86) še mladi izdelki, ki se hitro spreminjajo, dodatki k procesorjem pa so fiksno vgrajeni vanje.

Po trditvah virov iz podjetja naj bi AMD že leta 2008 grafični procesor (GPU) združil v samo jedro centralnih procesorjev.