Tehnomanija: november 2007

Danes se vse vrti okrog reklam. Denimo praktično ves finančni uspeh družbe Google. Zato je nedavna namera podjetja, da kupi najbližjega tekmeca, DoubleClick, med preostalimi spletnimi ponudniki povzročila nemalo protestov. Najbolj glasen je Microsoft, ki je vse skupaj spravil pred komisijo ameriškega senata, ki skrbi, da ne pride do monopolov. Ocenjujejo namreč, da bi Google s tem prevzel kar 80 % trga, to pa seveda ni sprejemljivo. Tokrat se z Microsoftom strinjajo tudi drugi, tako da bo razplet tega dogajanja še zanimivo spremljati. Zlasti, ker je bil (in je še vedno) Microsoft predmet podobnih preiskav, a na drugih področjih.

*

Kako zelo pomembne so reklame za ponudnike programske opreme in internetnih storitev, priča namera Microsofta, da namerava oglase umestiti v računalniške igre. Nedavno so demonstrirali oglaševalsko platformo Massive, ki omogoča dinamične oglase med samim delovanjem iger. Če ste siti reklam po televiziji in ste se zaradi tega preusmerili na igre, pač nimate sreče. Oglaševalska "pošast" vam bo sledila, kamorkoli že boste šli. Podobne interaktivne platforme menda načrtujejo tudi vsi drugi ponudniki iger, precej več kot doslej.

*

Ko smo že pri tej tematiki - rekordov pri prodaji ne dosegajo le frajerske naprave, kot je iPhone, temveč tudi računalniške igre. Microsoftu je nova epizoda Halo 3 v prvem tednu prodaje prinesla neverjetnih 300 milijonov dolarjev zaslužka. Toda ni vse zlato, kar se sveti. Avtorji (nekoč in spet znani pod imenom Bungie) se, kot kaže, zavedajo svoje uspešnosti, zato so se odločili za svoje podjetje, v katerem bo Microsoft zadržal le manjši delež. Pisanje samo za eno platformo (Xbox) je pač preveč omejujoče, saj bi lahko bili zaslužki še precej večji.

*

Ali je hrbtenica interneta v težavah? Neposrednega odgovora sicer ne bomo dobili, toda dejstvo je, da združenje Internet Research Task Force (IRTF), sestrska organizacija bolj znane združbe IETF, razmišlja o korenito drugačni organizacije hrbtenice, predvsem usmerjevalnih mehanizmov in protokolov, ki bi lahko v sedanji obliki v prihodnosti povzročali težave. Hrbtenica temelji na usmerjanju podatkov prek protokola Border Gateway Protocol (BGP), katerega tabela zapisov je čedalje daljša. Poglavitni cilj novega pristopa je zaustavitev rasti tabele BGP, zlasti ker v naslednjih letih pričakujejo vstop skoraj milijarde novih uporabnikov interneta, predvsem iz nerazvitih držav.

*

Širokopasovne komunikacije so vsak dan hitrejše in cenejše, vendar v ozadju vselej ostaja vprašanje, kaj dejansko dobimo za denar, ki ga plačujemo ponudnikom. To se je vprašalo tudi okrog 3000 bralcev revije Computerworld v Veliki Britaniji, ki so družno izvedli več kot 100.000 testov podatkovnih povezav na raznih koncih države. Rezultati so šokantni, saj je 62 % testov pokazalo dejanske hitrosti povezave, ki ne dosegajo polovice tistega, kar oglašujejo ponudniki. 28 % vprašanih je celo namerilo največ četrtino od reklamirane in zakupljene pasovne širine. Agencija za nadzor komunikacij sicer želi zmanjšati pomen preizkusa, češ da predstavlja razmeroma majhno število pritožb, vendar so kljub vsemu sprožili preiskavo. Vzporedno poteka tudi preiskava v drugih agencijah zaradi suma lažnega oglaševanja. Nekateri že napovedujejo tožbe. V Sloveniji je menda glede tega bolje. Ali res? Pišite nam.

*

Računalniki in zlasti internet so marsikoga zasužnjili v odvisnost, ki močno vpliva na osebno in družinsko življenje. To nakazuje nedavna raziskava, po kateri naj bi 64 % vprašanih priznalo, da prebijejo več časa za računalnikom kakor s svojo boljšo polovico. Zaskrbljujoče je tudi to, da 84 % anketirancev potrjuje, da so letos bolj odvisni od računalnikov kakor lani. Računalniški odvisniki so, kot kaže, tudi precej razdražljivi, saj bi skoraj 19 % vprašanih najraje vrglo računalnik skozi najbližje okno, ko nastanejo težave z njegovim delovanjem.

*

To, da internet postaja vsak dan bolj priljubljena platforma za distribucijo večpredstavnih, zlasti video vsebin, ni nobena novost. Novost pa je, da nekateri producenti resno razmišljajo, da bi svoje tv serije najprej objavljali po internetu in s tem v celoti zaobšli tv hiše. Lep primer je nova nadaljevanka Quarterlife, ki so jo pred leti zavrnili na ameriški tv postaji ABC. Avtorji so kljub temu vztrajali, od novembra pa bo 36 nadaljevanj ekskluzivno na voljo na dverih MySpace. Poznavalci razmer v Hollywoodu napovedujejo, da je to le prva izmed večjih serij, ki bo opravila preskok.

*

Linus Torvalds ima vse zasluge za razvoj in popularizacijo Linuxa, toda vse bolj glasni so dvomi, ali je še vedno ustrezen za vodenje skupnosti, ki podpira operacijski sistem. Mnogi mu očitajo predvsem pomanjkanje reakcij na izzive, kot je nedavni komentar Microsofta, da bodo morda od strank zahtevali kompenzacije (tudi prek tožb) za vse uporabnike Linuxa, ki nimajo dogovora z Microsoftom (Novell, Xandros ...). Torvalds ima po mnenju mnogih preveč "božji" pristop in politične zadeve prepušča skupnosti, sam pa se osredotoča zgolj na tehnična vprašanja. Skupnost pa vse bolj pogosto ne deluje prav usklajeno. Nekateri analitiki menijo, da pomanjkanje reakcij lahko na dolgi rok načne kredibilnost rešitev, ki temeljijo na skupnosti.

*

Internet se žal vse bolj uporablja za politične dvoboje in celo vohunjenje med državami. Po tem, ko naj bi pred časom Estonija utrpela napade na svoje strežnike iz Rusije, so zdaj na Novi Zelandiji posredno obtožili Kitajsko, da je izvajala vohunjenje v njihovih omrežjih. Uradna Nova Zelandija sicer trdi zgolj to, da natančno vedo, za katero državo in vlado gre, vendar so viri, blizu uradnim predstavnikom, potrdili, da je to Kitajska. Primer pa sploh ni osamljen, saj so nedavno na vohunske aktivnosti Kitajske opozorili v Kanadi, ZDA, Nemčiji in Veliki Britaniji.

*

Izdelovalci mobilnih telefonov se vse bolj povezujejo z modnimi oblikovalci, predvsem italijanskimi. LG Electronics ima modele, razvite v sodelovanju z modno hišo Prada, Motorola pa z oblikovalci Dolce & Gabbana. Zadnjega v vrsti takih dogovorov je sklenil Samsung, ki bo modne telefone oblikoval skupaj z Giorgiom Armanijem. Toda pravi luksuz bo ponudila Nokia, natančneje njihovo podjetje Vertu, ki že doslej ponuja zelo ekskluzivne in ustrezno drage modele. Toda pravi šele prihaja. Kaj pravite na telefon Ascent Ferrari 60, ki je narejen iz titana in usnja, ki je tako kot v športnih avtomobilih te znamke? Tematsko je posvečen modelu Ferrari Scaglietti 612, ki se pojavlja na grafičnih ozadjih in celo v klicnih melodijah (motor). Za nameček dobi zraven kupec brezžično slušalko bluetooth in nič manj kot ventil motorja formule 1. Cena je prava malenkost - 18.000 evrov. Pohitite, na voljo jih je le 60, točno toliko, kolikor let že deluje Scuderia iz Maranella.

V nedavni raziskavi naj bi 64 % vprašanih priznalo, da prebijejo več časa za računalnikom kakor s svojo boljšo polovico.